Mamica Amela sporoča: Rene bo operiran!

31-letna Amela je mamica malega Reneja. Tistega fantka, za katerega se zbira denar, da bi obdržal svojo nogico in tako kot drugi otroci - hodil sam.

"Naši dnevi so norišnica, vendar upanje ostaja in to nas žene naprej," polna zanosa in energije v petek zvečer pojasnjuje Amela, medtem ko v ozadju kljub pozni uri še vedno ves čas zvoni telefon.

Družina Talić iz Renč pri Novi Gorici šteje štiri člane. Rene ima poleg mamice in očka še bratca Lea.

Ko se je Rene rodil, so njegovi mami zdravniki rekli, da njen sin najbrž ne bo nikoli hodil. Mali Rene pa je borec in je dokazal, da se vse da, če je le volja. Vendar pa se mu nogica počasi ukrivlja, posledično pa v roku enega leta verjetno ne bo mogel več hoditi.

Amela se po rojstvu Reneja ni vrnila v službo Zgodba Renejeve mame se ni začela z rojstvom Reneja, ampak je že pred tem izgubila dva otroka, kar ji v Renejevem primeru daje dodatno motivacijo in voljo. Kot pravi, se bo za svojega otroka borila, dokler se bo le lahko, saj njegove nogice ne da.

"Ko mu odrežejo nogico, je ne bo več, zdravljenje ne bo več mogoče," pojasnjuje Amela, ki zadnji dve leti večino energije usmerja v Renejevo zdravljenje, zato se po končanem porodniškem dopustu ni vrnila v službo, saj je Rene tudi hiperaktiven, kar je pomenilo še dodatne terapije, kjer ga mora nekdo spremljati.

"Zapleti so bili že ob rojstvu, vendar se je vse srečno končalo," pojasnjuje in dodaja, da je morala uveljaviti svojo voljo, da ni izgubila še tega otroka. Diagnoza po rojstvu je bila hitro postavljena: Rene ne bo nikoli hodil. Pa je shodil in hodi in če bo operacija uspešna, bo lahko igral nogomet, tekel in živel normalno življenje.

"Zavedam se, da čisto normalen ne bo nikoli, vendar pa je vse bolje kot odrezana nogica," pravi Amela.

Ko zdravstvo zataji ... "Vedela sem, da nas bo zavod za zdravstveno zavarovanje zavrnil, zato smo se tik pred prvomajskimi prazniki aktivirali in začeli zbirati denar," pojasnjuje Amela. Po njenih besedah je v konziliju, ki je o primeru odločal, sedel doktor Janez Brecelj, ki je amputacijo noge tudi predlagal.

Ameline besede so se uresničile, prošnja za financiranje operacije je bila namreč zavrnjena. Si pa družina želi, da bi bila glavna operacija opravljena v Milanu, kar bi bistveno zmanjšalo stroške in olajšalo samo zdravljenje, saj bi bila družina lahko skupaj. Vsak dan je norišnica, ljudje znajo biti tudi nesramni "Od jutra od 7. ure pa do 22. ure zvečer telefon neprestano zvoni," svoj dan opisuje Amela. "Istočasno kuham, pospravljam, pišem, odgovarjam, prepošiljam, kličem, peljem otroka ven in skrbim še za drugega sina, ki sicer že obiskuje šolo," dodaja in pravi, da je zaradi stresa in tempa le v zadnjih desetih dneh izgubila pet kilogramov.

"Energije mi zmanjkuje, ker vidim, da ni velikega učinka," naprej pojasnjuje Renejeva mamica, ki izpostavlja tudi tiste malo manj prijetne izkušnje, ko ji ljudje očitajo, kakšen kavč ima v stanovanju in kakšne uhane nosi ter kam le bo dala denar.

"Danes se je to zgodilo meni, jutri se lahko vam," je prepričana Amela, ki se ne bori samo zase, ampak za vse, saj bo v primeru, da se stvari premaknejo, lažje tudi vsem preostalim. Prepričana je, da se nekaj mora spremeniti, saj je veliko otrok, ki čakajo na odobritev, na napredek, zato poziva vse starše ali ljudi, ki so v podobnem položaju, naj ne bodo tiho, ampak naj se borijo.

"To je vse, kar imamo. Za svojega otroka se bom borila do konca," sklene Amela, mamica, ki malemu Reneju poskuša rešiti nogico.