Ponedeljek, 24. 2. 2014, 14.37
7 let, 2 meseca
Ko za slovensko tradicijo skupaj stopijo mladi in starejši
"Bodi sprememba, ki si jo želiš v svetu" je moto dijakinj 4. letnika gimnazije Vič Mete Pezdir in Urše Maček, ki že nekaj let izvajata različne projekte in aktivnosti na področju okoljevarstva in trajnostnega razvoja. Potem ko sta začeli obiskovati še podjetniški krožek na njuni šoli, pa sta se s projektom EtnoART odločili stopiti še na podjetniško pot.
O ideji, da bi povezali mlajšo in starejšo generacijo, so se pogovarjali z ljudmi iz Ustvarjalnika, pospeševalnika mladinskega podjetništva in, kot je pojasnila Meta, so se odločili, da bi naredili spletno trgovino, kjer bi prodajali izdelke starejših in brezposelnih.
"Naša generacija je bolj računalniško pismena, starejši pa so bolj spretni, imajo več izkušenj in znanj. Če bi se povezali, bi si lahko medsebojno pomagali," je povedala Meta. S tem projektom bi tako lahko reševali problem brezposelnosti in problem izginjanja tradicionalne slovenske obrti.
Odločitev, da začneta ta projekt, je po besedah Urše prišla praktično čez noč, pomirja pa jo predvsem to, da sodelujeta z Ustvarjalnikom, kjer jima pomagajo in ju usmerjajo, če se izgubita. Projekt jima vzame tudi zelo veliko časa, a kot pravi Urša, se z nečim morata ukvarjati. "Ne moreva biti pri miru in delati samo za šolo. Potrebujeva aktivnosti," je dejala.
Na vprašanje, ali ju je strah, da projekt ne bi uspel, je Meta odgovorila, da gre za nekaj novega, zato se ji zdi, da imata veliko možnosti, da prideta na trg. "Malo naju je le strah, da se ne bi nihče odzval na natečaj. Skrbi naju tudi, da ljudje ne bodo niti vedeli," je povedala.
Tako Urša kot Meta sicer dela na različnih projektih ne jemljeta kot delo, ampak to počneta z veseljem in jima pomeni sprostitev. Obe sta dejavni tudi na drugih področjih, saj delata kot prostovoljki na oratorijih in v domu Malči Beličeve.
Številni mladi so danes preveč pasivni in ne vidijo razloga, da bi bili dejavni na tak način, kot sta Urša in Meta, ki pravita, da sta sicer začeli počasi, potem pa spoznali vse več ljudi, dobili vedno več kontaktov in priložnosti. "Ko si v tem, se ti vrata kar odpirajo," je še pojasnila Urša.