Ko ti prometna nesreča obrne življenje na bolje

Usodnega 28. novembra 2003 sta Maji Činku poledenela cesta in trenutek nezbranosti za volanom obrnila življenje povsem na glavo. V prometni nesreči, v kateri je bila udeležena samo ona, si je hudo poškodovala glavo, in sicer levi čelni reženj, odgovoren za spomin, nadzor vedenja in glavne izvršilne funkcije.

Njeno življenje je viselo na nitki, danes pravi, da se je s tistim dnem ponovno rodila. "Pri dvajsetih letih sem bila ponovno otrok, kar pa ni lahko. Ponovno sem se učila jesti, govoriti, pisati, brati …" pripoveduje. Težko je bilo tudi za njene bližnje, ki jih ni poznala. Na novo je morala spoznavati ljudi in kraje, razumevanje vremenskih razmer, položaje v svetu …

Odločila se je, da bo borka Po nesreči je bila Maja teden dni v komi, ko se je zbudila, so bile njene prve besede: "Je suis un papillon."* Metulj namreč velja za bojevnika in Maja se je v svojem drugem življenju z njim poistovetila. "Bila sem bojevnica, saj je bilo pri meni veliko vzponov in padcev."

Kljub težki nesreči, ki je močno vplivala na njen spomin, socializacijo, spoprijemanje s svetom, se Maja ni vdala v usodo. Odločila se je za boj. Že leto dni po nesreči je šla na prvo predavanje, in čeprav ni ničesar razumela, je vztrajala.

Ponosna sama nase "Tako sem se začela vračati v študijsko življenje, čeprav priznam, da mi je bilo težko. Dokončati sem morala štiri letnike in tri letnike sem delala osem let. A danes sama sebi lahko samo čestitam. Teh osem let je zame po tej hudi poškodbi glave zelo hitro minilo." Pred dvema letoma je Maja študij tudi uspešno končala.

Po diplomi je šla na trimesečno pripravništvo v Evropskem parlamentu v Bruslju, nato se je tri mesece usposabljala na davčnem uradu v Kranju, pred kratkim pa je prek javnih del dobila prvo zaposlitev na centru za socialno delo v Tržiču.

Prijatelja spoznaš v nesreči V Majo so verjeli tudi njeni domači. Največjo oporo so ji dajali mama, brat in sestra, ki so bili ves čas ob njej in ji pomagali, da je postala to, kar je danes. Ob drugih ljudeh je pogosto občutila, da jo imajo za drugačno, posebno.

Največ bridkosti so sicer povzročili prijatelji. Imela je namreč priložnost na lastni koži občutiti, kaj pomeni rek, da prijatelja spoznaš v nesreči. "Sama sicer ne vem, a pravijo, da so, ko sem bila v komi, k meni prihajali prijatelji in tam jokali. Ko pa sem bila doma in na rehabilitaciji, ni bilo nikogar. Na začetku zaboli, a potem se sprijazniš z resnico," pripoveduje Maja in dodaja, da ji je po nesreči ob strani stala le prijateljica iz otroških let.

"To je moja usoda" Maji o nesreči in rehabilitaciji po njej ni težko govoriti, saj ju ima za pozitivno izkušnjo. "Prepričana sem, da je to usoda. Vse se zgodi z nekim namenom. Bila sem zelo hiperaktivna, povsod sem morala biti in vse sem morala početi. Mogoče je bilo nekaj, kar me je želelo ustaviti," je pozitivna Maja. "Zdaj imam popolnoma drugačen pogled na svet in ljudi. Takšna, kot sem zdaj, sem si bolj všeč."

O svoji izkušnji piše tudi knjigo z naslovom Meni vkorakati v nov svet, v kateri bodo svoj pogled na njeno rehabilitacijo in napredek predstavili tudi njena mama, dva zdravnika in profesor s fakultete, ki je bil tudi njen mentor pri pisanju diplomske naloge.

*"Jaz sem metulj." (po francosko)