Ker mu industrijsko pivo ni več dišalo, je začel variti svojega. In to bio.

Na ekološki kmetiji Šlibar, kjer se že več let ukvarjajo s poljedelstvom in sadjarstvom, gojijo govedo in svinje, se ukvarjajo z domačo trgovino, pečejo kruh in pekovske izdelke, za nameček pa so polno zaposleni še s šesterico simpatičnih svetlolasih otrok, od najmlajših sedemmesečnih dvojčic do najstarejše enajstletnice, so se pred dobrim letom odločili, da šopku kmetijskih dejavnosti dodajo še eno, pivovarstvo. Zakaj bi nekdo ob obilici dela na svoja pleča prevzel še to?

Vedno manjša želja po industrijskem pivu

"Več razlogov je," svojo zgodbo o zametkih varjenja bio piva v predsobi družinske hiše v Kovorju začne pripovedovati gospodar ekološke kmetije Šlibar Gregor Šlibar, za prijatelje kar George.

"Na naši kmetiji ponujamo veliko majhnih stvari, in ker imamo direktno trženje, skušamo kupcem zagotoviti čim bolj pestro ponudbo. Poleg tega sem se začel spraševati, zakaj ne bi kot velik ljubitelj piva začel variti svojega, pa še ugotovil sem, da mi industrijsko pivo vedno manj diši."

Pozabi na ekonomiko, živi entuziazem

V nasprotju z industrijskim pivom, kjer proizvodnja in prodaja temeljita na ekonomiki, pri Šlibarju in vseh malih pivovarjih ekonomiko zamenja entuziazem. "Za vse male pivovarje velja, da moramo biti entuziasti in slabi ekonomisti. Jasno je, da je bolj dobičkonosno gojiti korenje in zelje kot pa variti pivo," postreže z zanimivo primerjavo.

Začetni vložek v nakup opreme je namreč dokaj visok. "Na začetku je vložek v stroje, ki jih potrebuješ za varjenje piva, res precejšnja investicija. Priznam, da se je ne bi lotil, če ne bi prijateljevali z družino Plevnik, ki se ukvarja z izdelovanjem opreme za male pivovarne, sirarne in mlekarne, in če nam strojev ne bi uspelo dobiti po dokaj ugodni ceni," prizna Šlibar.

Eko sestavine, vse je eko

Sestavine, glavni sta ječmenov in pšenični slad s certifikatom o ekološkem poreklu, kupuje v Nemčiji, vedno bolj pa se poigrava tudi z idejo, da bi sam prideloval eko hmelj. "Po eni strani bi rad uporabljal slovenski hmelj, a ni ekološkega in ga tudi v prihodnje ne bo, zato razmišljam o drugih možnostih," pravi.

Večino dela okrog piva opravi sam, pomoč potrebuje le pri polnjenju steklenic in pakiranju. Od začetka procesa varjenja piva pa do trenutka, ko se pivo mezi v steklenicah preteče približno mesec dni.

Pri Šlibarjevih, po domače Pri Snarju, na mesec pridelajo od 160 do 180 litrov piva, če se bodo odločili za nakup novih sodov, bo proizvodnja seveda še zrasla. In to bo prav gotovo voda na mlin zainteresiranim ljubiteljem piva, ki s povpraševanjem po zlatem napitku že zdaj prehitevajo ponudbo.

Trije osnovni okusi, za dodatek rožmarin in maline

Za zdaj so na voljo trije osnovni okusi bio piva, in sicer amber lager, pšenično pivo in ale, obstajajo pa tudi variacije, ala obogati z rožmarinom, lagerja pa z malinami, kar se menda odlično obnese. Recepture je dobil od proizvajalca sladu, nekaj od Plevnikov, detajle pa poišče na internetu.

"Da veš, koliko dodati, pozneje pa tako ali tako sam eksperimentiraš," pravi Šlibar, ki ne taji, da občasno še vedno spije kak vrček industrijskega piva. A kot pravi, bolj zato, ker v družbi noče delati težav in zahtevati posebnega piva in ker rad preverja njihov okus.

Bio pivo je ustekleničeno v steklenicah po 0,33 litra. Te so opremljene z ličnimi etiketami in so na kmetiji na voljo po 1,20 evra. "Nekateri pravijo, da je pivo predrago, drugi, da je poceni, češ da poznajo cene takih vrst piva v tujini in da bi lahko ceno zvišal," na vprašanje o cenovi primerjavi na relaciji bio in industrija pripomni 44-letni diplomirani agronom, ki je v življenju izkusil že tri različne karierne poti.

Tri karierne poti, najljubša mu je najtežja

Najprej kot strokovni sodelavec na ministrstvu za kmetijstvo, nato kot vodja posestva na Biotehniškem centru v Strahinju in nazadnje kot gospodar ekološke kmetije. Delo na svojem terja ogromno vlaganja in časa, prosti dnevi so bolj izjemna kot pravilo. In kako na to gleda Šlibar, katera kariera mu je najbolj pri srcu?

"Odgovor je povsem preprost, to zdaj je najboljši del moje kariere. Zahteva največ ur, fizično je najbolj naporno, delaš pa tisto, kar te veseli. Dogovarjava se samo z ženo Moniko, medtem ko si povsod drugje del sistema, ki se mu moraš podrejati, kar meni očitno ne ustreza," je sklenil prvi varilec bio piva v Sloveniji.