Kako uporabiti znanje iz fizike? Lahko naredite raziskovalno podmornico.

Verjetno ni veliko dijakov, ki bi lahko rekli, da zaradi projekta v okviru fizike ostajajo v šoli prostovoljno tudi popoldne in med konci tedna. Ostajanje po pouku je postala redna praksa na Gimnaziji Vič, kjer ekipa dijakov v svojem prostem času razvija unikatno raziskovalno podmornico z imenom Calypso, ki bo sposobna doseganja globin do 1000 metrov.

"Vsi se učimo in vsi se spoprijemamo s težavami" Pri projektu sodeluje 50 dijakov pod vodstvom petih mentorjev profesorjev in tudi mentorjev z različnih inštitutov, fakultet in iz tehnoloških podjetij.

Razdeljeni so v več delovnih skupin, vendar nihče ne narekuje, kaj bodo delali. "Vsi se učimo in vsi se spoprijemamo s težavami, ki nastanejo pri projektu," je pojasnila dijakinja Petra Maršić.

Ohišje posnema ribo manto Naloge podmornice Calypso bodo zbiranje vzorcev, opravljanje znanstvenih meritev in videoposnetki. Podmornica je s kopnim povezana s kablom, ki bo omogočal, da bodo v vsakem trenutku vedeli, kje je in, jo bodo lahko krmilili. Vsak izmed petih motorjev, ki delujejo tudi na globini 1000 metrov, ima svoj krmilnik.

Čutila podmornice so različni senzorji, prek katerih zbira podatke in jih pošilja ekipi na kopno. Energijo ji zagotavlja napajalni kabel, prenos podatkov pa poteka prek optičnega kabla. Ohišje, ki posnema ribo manto, zagotavlja hidrodinamičnost, trdna notranja lupina pa ščiti vitalne dele podmornice pred vdorom vode in visokim tlakom. Sistem poganja elektromotor, ki zagotovi delovanje hidravlične črpalke.

Za vse tiste, ki so se spraševali, kje in kdaj jim bo koristilo znanje iz fizike, imajo mladi inovatorji odgovor: "Lahko naredijo raziskovalno podmornico." Kot je pojasnila dijakinja Petra, so pri projektu prišle do izraza vse tiste stvari, ki so se jim pri pouku zdele nepomembne. "Lahko jih vidimo, razumemo in uporabimo," je dejala.

Želijo si od blizu ogledati Titanik Čim več tehnologije in elementov želijo dijaki razviti sami, kjer se zatakne, pa jim na pomoč priskočijo strokovnjaki s slovenskih univerz in iz tehnoloških podjetij. Podmornico so v vseh dosedanjih fazah že testirali. Večino testiranj so opravili na Koseškem bajerju, kjer bodo opravili tudi testiranja v prihodnjih fazah.

Imajo tudi veliko načrtov za naprej. "Nameravamo raziskovati tudi Blejsko in Bohinjsko jezero, glavni spust pa bo v slovensko morje 1. avgusta," je dejal dijak Žiga Novak, ki pri projektu sodeluje že vse od začetka. Njihov cilj je doseči globino 1.500 metrov, sanjajo pa tudi, da bi si Titanik ogledali čisto od blizu.

Ko fizika postane priljubljena Dijakinja Katja Brezovar se je projektu pridružila zaradi tematike, ki ji je bila zanimiva, sodelovala pa je tudi že pri projektu Vič gre v vesolje.

"Če zapreš 15 ljudi v eno sobo, kjer se morajo spomniti, kaj bi radi počeli, dobiš najbolj nore ideje. Tako je prišla tudi ta ideja," je pojasnila. Všeč ji je predvsem to, da je veliko praktičnega dela ter da so vsi učitelji in učenci hkrati.

Kot je še dejal Žiga, ti ta projekt približa predmet fizike, ki običajno pri dijakih ni preveč priljubljen.

Delo pri projektu pa se najde tudi za tiste, ki jih naravoslovje ne zanima, saj je pomembna tudi dobra promocijska ekipa, ki skrbi za sponzorje in komunicira z javnostjo.

Za uporabo podmornice se že zanima Morska biološka postaja Piran Tehnologijo, ki trenutno nastaja, imajo namen v prihodnjih letih komercializirati in ustanoviti start up podjetje. Mladi inovatorji verjamejo, da ima podmornica velik tržni potencial, njihova vizija pa je, da bodo podmornico ponujali raziskovalnim inštitutom.

Za uporabo podmornice se že zanima Morska biološka postaja Piran, imajo pa še bolj podjetne načrte. "Vemo, da imajo razne komponente, ki smo jih razvili, tudi tržno vrednost, kot so na primer krmilni sistemi za motorje," je dejal Žiga.