Dolgi lasje in spretni prsti: mladi rock kitarist osvaja slovenske odre

Prvič zabrenkal na akustično, nato izbral električno kitaro

Danes 18-letni Cerkljan se spominja, da kot mlajši najstnik doma še ni imel YouTuba, da bi z njegovo pomočjo poslušal največje svetovne glasbene hite. Ko je prišel iz šole, je rad prižgal televizijski program MTV in tam največkrat slišal Bon Jovijevo pesem Have a nice day. Nato se je tudi sam začel učiti igranja kitare in si močno razširil glasbeni spekter.

Leta 2008 so njegovi prsti prvič zabrenkali po strunah akustične kitare, ki se jo je učil igrati še tri leta. S prijatelji so ustanovili skupino Keep Black, ki je delovala eno leto, nato je Domen kot petnajstletni oboževalec opravil avdicijo za električnega kitarista pri novogoriški skupini Shutdown. Od takrat skupaj tresejo odre.

Do Nove Gorice so ga vozili starši, večkrat je štopal, nato se sam vozil s skuterjem

Ko se je iz rodnega Cerkna začel voziti na vaje v Novo Gorico, kot najstnik seveda še ni imel vozniškega izpita za avtomobil. Niti za motor, zato je moral pogosto za prevoz prositi starše, usedel se je na vlak ali pa večkrat tudi iztegnil palec desne roke.

"Pot od doma do Nove Gorice in nazaj je bila dolga okrog 150 kilometrov. V zadnjem letu sem jo premagoval s skuterjem, s katerim sem prevozil več kot marsikateri motorist. Zaradi vaj in poti na koncerte sem letos s skuterjem že prevozil blizu tri tisoč kilometrov," pravi Domen, ki je zdaj opravil vozniški izpit za avtomobil.

"Seveda, veliko je odrekanj. A če počneš nekaj, kar ti je res všeč, tudi kilometrina in vremenske razmere niso več ovira. Vaje imamo enkrat tedensko, včasih še dodatne pred nastopi," dodaja.

"Ljudem nočemo dopovedovati, da je življenje zanič in da bi se morali zapirati vase"

Za osemnajstletnika je igranje električne kitare pobeg ter trenutek, ko lahko odmisli vse težave in se prepusti prvinskim občutkom. Takrat preprosto igraš, kar pride samo od sebe, pravi. "Imamo tak slog glasbe, ki v osebi prebudi njeno pozitivno stran. Napolnimo jo z energičnostjo, dopolnjeno z 'badass' odnosom in seksualnostjo. Ljudem nočemo dopovedovati, da je življenje zanič in da bi se moral vsak zapirati vase. Ravno nasprotno," razlaga Lahajnar.

Največji užitek je igranje v živo pred občinstvom

Z igranjem je bil najbolj zaseden pred dvema letoma, ko so Shutdown izdali prvi album Heavy as Metal&Hot as Hell in čez poletje igrali vsak konec tedna. Kdaj je bilo na oder treba tudi dvakrat.

"Le redkokatera stvar v življenju se po mojem mnenju lahko primerja z nastopi v živo. To je trenutek, ko skupaj z drugimi člani skupine narekuješ ritem ljudem pod odrom. Takrat si ti razlog, da se imajo ljudje super. Nastop na odru seveda ni nekaj samoumevnega. Vse zahteva veliko vaje in priprav. Če si s svojim delom zadovoljil tiste, ki so te prišli pogledat na koncert, je trud poplačan," razmišlja osemnajstletni kitarist.

Do zdaj sta se mu v spomin najbolj vtisnila dva koncerta. Leta 2010 je prvič obiskal Metalcamp, dve leti pozneje pa je tam kot petnajstletnik že prvič igral. Lani ga je navdušil tudi sprejem občinstva v Orto Baru, na njegovem prvem nastopu v Ljubljani.