Danes eden najmlajših olimpijcev, jutri deskarski superzvezdnik?

Tim-Kevin Ravnjak je star komaj 17 let in se že lahko pohvali z olimpijsko izkušnjo. A mladi Velenjčan ni bil le pasivni udeleženec iger v Sočiju, ki bi spremljal vragolije najboljših, sam pa po prvi vožnji spakiral kovčke z izgovorom, da je še mlad in šele nabira izkušnje. S svojo filozofijo "zmagaj ali pojdi domov" se je prebil vse do finala v snežnem žlebu, kjer je nastopil skupaj s superzvezdnikoma kova Shaun White in Iouri Podladtchikov.

Na snežno desko pri šestih letih Prvi snowboard ali po slovensko snežno desko so mu starši kupili pri šestih letih. Šlo je za ljubezen na prvi pogled. Pri 11 letih je že zmagoval na turnejah po vsem svetu. Leta 2010 je osvojil drugo mesto v kategorijah snežni park (angl. slopestyle) in snežni žleb (angl. halfpipe) na tekmovanju Burton European Junior Open v švicarskem Laaxu. Dve leti kasneje se je prvič srečal z olimpijskim gibanjem. V Innsbrucku so potekale prve zimske mladinske olimpijske igre, "TKR" kot ga radi kličejo prijatelji, pa je osvojil srebro v snežnem žlebu. Istega leta je isti disciplini postal tudi svetovni mladinski prvak.

"Trenutno mi bolj ustreza snežni žleb, ker sem ga več treniral in sem boljše pripravljen v tej disciplini, drugače pa zelo uživam tudi v slopestylu, tako da se v prihodnosti ne mislim osredotočiti le na snežni žleb," pravi mladi deskar, ki je v letošnji sezoni redni gost tekem najvišjega ranga svetovne deskarske turneje, kjer lahko nastopijo le povabljeni tekmovalci: "Prvič sem bil povabljen na tekmovanje Air & Style, ki poteka v sklopu svetovne deskarske turneje TTR in ima šest zvezdic (tekme najvišjega ranga, op. p.). V čast mi je bilo, da sem bil eden izmed 24 povabljenih deskarjev z vsega sveta." Njegov cilj je, da na takšnem tekmovanju nekoč tudi zmaga.

Pogojev za trening v Sloveniji ni Čeprav na slovenskih smučiščih lahko najdemo nekaj snežnih parkov, pa so ti daleč od tistih, ki bi si jih želeli deskarji takšnega kova, kot je Tim-Kevin. Trening zato poteka predvsem v tujini, kar poleg finančnega vložka zahteva tudi veliko prilagajanja s šolskimi obveznostmi: "Mami je tista oseba, ki me motivira za šolo. Sam bi se težko. Obiskujem srednjo šolo v Velenju, kjer mi grejo profesorji zelo na roko. Pomagajo mi glede načrtovanja opravljanja izpitov. Šolo nameravam končati, kakor hitro se bo dalo, se mi pa nikamor ne mudi."

Ker gre za ekstremen šport, kjer tekmovalci izvajajo vratolomne trike, tudi nesreča nikoli ne počiva. Čeprav so deskarji dobro "oboroženi" z zaščitno opremo, pa so amplitude skokov že tako ekstremne, da se marsikateri padec lahko konča s hudimi posledicami. Mladi Velenjčan, ki poleti snežno desko zamenja za rolko, jadralno desko ali pa se ukvarja z gimnastiko, ki mu služi tudi kot trening, je že imel zdrobljeni obe zapestji, počena rebra, izpahnjeno pogačico …

Želimo mu, da bi bilo takih nezgod vse manj, saj kaže, da bi mu edine lahko preprečile pohod med največje zvezde svetovnega deskanja.