Da se nič ne da? Ah, dajte no, skok v neznano je zgodba o uspehu.

Po uspešno končanem študiju računalništva je bila njegova prva služba v korporaciji IBM. Sanje mnogih mladih profesionalcev, še posebej leta 2000, ko je bila svetovna ekonomija v bistveno boljšem stanju. Visoka in varna plača, lagoden življenjski stil, odsotnost stresa, ugled in moč ter miren spanec.

Kaj več si lahko človek želi v poklicnem življenju? Leskošek bi po preskušeni slovenski logiki moral vriskati od veselja in v tej coni udobja vztrajati, kakor dolgo se le da. A življenje mu ni dalo miru. Pogrešal je strast, poslanstvo in zdravo mero stresa, s katerimi človek raste in napreduje. Po šestih letih v IBM se mu je zdelo to ogromno in zadnje, kar je hotel, je dosmrtna služba tam.

V tem času debelih ekonomskih krav je iz Avstrije nenadoma prišla ponudba, če bi odprl slovensko podružnico sicer globalnega podjetja Comparex, ki se ukvarja z IT svetovanjem. Da bi iz nič ustvaril podjetje, zaposlil ljudi, iskal in realiziral poslovne priložnosti – s čimer bi svojo finančno varnost, lagodno in brezskrbno življenje postavil na glavo. O ustanavljanju podjetij ni vedel ničesar, o vodenju start-upov še manj, kaj šele, da bi igral vlogo direktorja novega podjetja. In to na trgu, ki je majhen, prepleten z mnogimi skritimi dogovori in surovo sovražen do novih podjetij, ki rušijo status quo.

Racionalni del možganov je Leskošku veleval, naj ne počne neumnosti. Varnost je prva. Hazarderski del možganov in srce sta velevala skok v neznano, za vsako ceno. Spoznal je, da ti mednarodne pozicije v velikih korporacijah dajo lažno zavedanje, da si nekaj velikega in pomembnega, na koncu pa ugotoviš, da na lastnem trgu nihče ne ve, kdo si. Odločil se je in sprejel izziv. Začetek je bil še težji od pričakovanja – še pisarne ni bilo. Začel je doma z buljenjem v zid in introspektivo "Kaj pa zdaj?!" Hitro so se pojavili dvomi o ustreznosti odločitve in naravni strahovi pred neuspehom.

Do prvega posla je minilo tri mesece. Tri mesece nihanja med strahovi, nespečnostjo, optimizmom in vztrajnostjo. Klicanje, pošiljanje e-pošte, kosila, sestanki in neskončno ponavljanje tega kroga je obrodilo sadove. Takrat je začutil ogenj v srcu in globoko v sebi spoznal, da je sprejel pravo odločitev. Po osmih letih ima podjetje 12 zaposlenih in uspešno sodeluje z najuspešnejšimi slovenskimi podjetji. Ta so prepoznala vrednost njihovih storitev, ki so jim omogočile prihranke pri IT stroških. Naši ljudje delajo tudi na projektih COMAPREX v tujini. Hkrati so naši lastniki izoblikovali strategijo, ki je edinstvena na trgu in ki nam omogoča rast v prihodnosti. V letu 2013 so ustvarili 8,5 milijona evrov prihodkov.

Nostalgija, od katere se ne da živeti Aleš ima lepe spomine na cono udobja. Ta je po njegovem prepričanju super, z veliko pomanjkljivostjo – v njej nič ne raste. Stagnacija je neizogibna. Meni, da mora mlad človek prevzemati tveganja in delati napake, le tako raste – tako profesionalno kot osebnostno. To vodi do večjih kapacitet za sprejemanje dodatnih odgovornosti in poslovne uspešnosti. Hkrati človeku prinese samozavest. Ustvarjanje lastnih zgodb človeka izpolni kot nobena druga služba, čeprav pot ni nikoli lahka. A vse stvari, ki kaj pomenijo, so težke.

Modrost iz izkušenj Kaj Leskošek svetuje tistim, ki si želijo poslovno in osebnostno rasti? "Da se mednarodno profilira in sprejme težjo, manj uhojeno pot. Ta bo na začetku brutalna in zahteva veliko odrekanja, a nagrade so velike in neizogibno vodijo v drugačen, polnejši in pogumnejši vsakdan. Neuspeh ni, če ti spodleti – neuspeh je, če ne poizkusiš. Ali bi šel še enkrat po isti poti? Vredno je."