Nedelja,
15. 6. 2014,
14.52

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

Nedelja, 15. 6. 2014, 14.52

8 let, 7 mesecev

Cvet prihodnje slovenske tehnične inteligence

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Sloveniji se za prihodnost tehnične inteligence ni treba bati. Zala, Aleš in Uroš so samo trije izmed tisočih dijakov in učencev, ki v znanosti odkrivajo svojo strast in možnosti za boljšo prihodnost.

Preteklo soboto se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zbralo več kot tisoč mladih, ki so prejeli priznanja za dosežke na različnih tekmovanjih, od kemije, biologije do inovativne tehnologije in logike, ki jih med šolskim letom organizira Zveza društev za tehnično kulturo Slovenije – ZOTKS.

ZOTKS v mladih prebuja strast za znanost Poslanstvo ZOTKS je, da v mladih prebuja strast za znanost in goji inovativno, ustvarjalno in raziskovalno držo. "Naše poslanstvo sta naravoslovje in tehnika, s tekmovanji pa želimo osvetliti posamezna področja, nad njimi navdušiti otroke in mladino ter jim jih približati, da se mogoče začnejo za njih zanimati. To je vedno bolj aktualno, sploh ker se je v preteklih letih govorilo, da nam manjka naravoslovcev," pojasnjuje sodelavka ZOTKS Tjaša Toni.

Zanimanja med mladimi ne manjka, k tekmovanjem in raziskovalnim nalogam vsako leto pristopi več kot 40 tisoč mladih. Samo na tekmovanju iz kemije je letos sodelovalo več kot 8500 osnovnošolcev in več kot 3600 srednješolcev, najbolj množično zanimanje pa je za logiko, kjer je letos tekmovalo kar 28 tisoč učencev in dijakov.

Podprvakinja iz logike, ki si želi študirati na eni najboljših univerz na svetu "Logika je vedno zanimiva in je tako za vmes," pravi državna podprvakinja iz logike Zala Sekne, dijakinja drugega letnika gimnazije Kranj, ki se tekmovanj iz logike udeležuje že od sedmega razreda osnovne šole in je zdaj že tretjič prejela zlato priznanje. A logika ni vse, kar jo zanima. Sodeluje tudi na drugih tekmovanjih, predvsem jo zanimata biokemija in matematika, kjer prav tako prejema nagrade.

Tekmovanja Zali predstavljajo "pogon za širjenje obzorij in učenje učenja", s tem pa se pripravlja tudi na mednarodno maturo in na študij. Šolanje namreč namerava nadaljevati v tujini, najprej v Veliki Britaniji na Cambridgeu ali Oxfordu, nato v ZDA na univerzi v Bostonu ali v Massachusettsu. Nato si želi delati v kakšnem laboratoriju, še posebej jo zanima farmacevtska industrija.

Nagrada je potrdilo, da se je trud izplačal Med dijaki drugih letnikov je bil za Zotkinega talenta razglašen tudi Uroš Prešern, odličnjak z gimnazije v Novem mestu. Nagrado si je prislužil kot prvak v tekmovanju iz kemije, prejel pa je tudi srebrno medaljo za naravoslovno olimpijado ter častno omembo z lingvistične olimpijade.

Uspeh je mešanica znanja, truda in talenta, nagrada pa je, "potrdilo, da se je trud izplačal", pravi Uroš, ki bo po končani gimnaziji študiral kemijo, nato pa si želi biti raziskovalec na kakšnem inštitutu.

Raziskovalec, ki bi iz gospodinjskih odpadkov proizvajal biovodik Zotkine nagrade podeljujejo tudi mladim raziskovalcem z 20 različnih področij, med njimi je eden najuspešnejših zagotovo dijak tretjega letnika gimnazije Novo mesto Aleš Zupančič, ki se precej raje kot učenju posveča raziskovanju. "Tudi po štiri mesece preživim na inštitutu v dijaškem domu in v tem času ne hodim v šolo."

Tako je nastalo že kar nekaj projektov, še več jih je v glavi. Za nalogo s področja interdisciplinarnih kategorij z naslovom proizvodnja biovodika iz različnih gospodinjskih odpadkov, ki jo je pripravil v sodelovanju s sošolcem, je ne le prejel nagrado Zotkini talenti, temveč se je uvrstil tudi na olimpijado mladih raziskovalcev v Varšavi. "Zadeva je zelo perspektivna, zato se zdaj ukvarjava z ekonomskimi kalkulacijami in ugotavljava, da bi stvar dejansko lahko bila uporabna in bi zaživela v ne tako daljni prihodnosti," navdušeno hiti pripovedovati Aleš.

V prihodnosti se vidi le kot raziskovalec. V okviru kakšnega inštituta, najprej v Sloveniji, nato v tujini, bi rad raziskoval na področju okolja. Na tem področju se mu Slovenija zdi zelo perspektivna, a pogreša podjetniško žilico. "Pri nas je preveč ozke usmerjenosti na svoje področje, na primer kemik nekaj odkrije in to patentira, naprej pa se s tem ne ukvarja, čeprav bi se zadevo dalo tržiti in prodati. To je tisto, kar nam manjka, da bi se povzpeli po gospodarski lestvici," razmišlja Aleš.