Čeprav niso prestižna športna panoga, se bojujejo za Slovenijo

Svetovno prvenstvo v oranju je največji svetovni dogodek na področju kmetijstva, na katerem smo še v okviru Ljudske tehnike Jugoslavija sodelovali leta 1962, Slovenija pa se je kot samostojna država tekmovanja prvič udeležila leta 1991.

Letos je že 61. svetovno prvenstvo bilo 5. in 6. septembra v Saint Jean D'illacu v francoskem Bordeauxu, na njem pa sta nastopila tudi Slovenca in dosegla odličen rezultat.

Napeto dvodnevno tekmovanje Tekmovalci so se pomerili v tekmovanju na strnišču in ledini, Slovenijo pa sta zastopala Igor Pate na obračalnem plugu in Matej Sinic s plugom krajnikom. Po prvem tekmovalnem dnevu na strnišču je kazalo zelo dobro, po tekmovanju na ledini pa je bilo zelo tesno, saj so si bili tekmovalci zelo blizu. Seštevek vseh ocen, prejetih v dveh tekmovalnih dneh, je Mateju prinesel končno 4. mesto na plugih krajnikih, kar predstavlja najboljšo uvrstitev v tej kategoriji za Slovenijo. Igor pa je skupno zasedel 8. mesto. Če pa bi že letos priredili pokal narodov, bi bil uspeh Slovencev še večji, saj bi zasedli skupno tretje mesto. Za nagrado bodo lahko zaorali že drugo leto.

O pripravah na tekmovanje je vodja ekipe Marjan Kardinar dejal, da so pred leti imeli možnost tekmovati z enakimi traktorji in plugi, ki so jih zagotovili sponzorji. Danes večina oračev tekmuje s svojimi traktorji in plugi, kar za vsakega orača sicer pomeni strošek, vendar se je ravno zaradi tega kakovost oranja izboljšala, konkurenca pa še povečala.

V vseh tekmovanjih najboljšim podelijo medalje in pokale. Včasih je bila za najboljše zagotovljena tudi denarna in materialna nagrada, danes pa so zadovoljni, če jim uspe zbrati dovolj sredstev za pokrivanje organizacije tekmovanj in udeležbo na svetovnih tekmovanjih. "Vendar slovenski orači ne tarnamo in se ponosno bojujemo za Slovenijo, žal pač nismo prestižna športna panoga," je dejal Kardinar.

Kaj pa se zgodi s preorano zemljo? Površina, kjer izvedejo tovrstno tekmovanje, je določena (površine 20 krat 100 metrov) in je enaka za vse tekmovalce.

Ker pa gre za tekmovalne parcele, kjer potrebujejo tudi prostor za logistiko in obiskovalce, je treba ves tekmovalni prostor še enkrat primerno obdelati za setev, je pojasnil vodja slovenske ekipe.

Mladi še vedno pripravljeni delati Marjan Kardinar udeležbo in uspehe Slovenije na tako velikem tekmovanju vidi kot izredno pozitivne tudi za razvoj kmetijstva v Sloveniji. Meni, da je kmetijska politika v Sloveniji preveč razdeljena.

"Potrebovali smo 20 let, da smo ugotovili, da potrebujemo lastno zdravo, doma pridelano hrano, da potrebujemo organizirano agroživilsko povezavo, ki smo jo že imeli. Nekoč izjemno dobro organizirano zadružništvo smo zaradi političnih ambicij spremenili v trgovska podjetja, ločili kmetijsko stroko od direktne pridelave in predelave ter prodaje," je poudaril.

Kljub temu pa je vesel, ko opaža, da so mladi ne glede na razmere še vedno pripravljeni delati na podeželju, vendar bo moralo za še večji napredek slovensko kmetijstvo znova zaživeti.

Kakovostno oranje na vsaki slovenski njivi Na vprašanje, zakaj je znanje oranja tako pomembno, je Kardinar odgovoril, da je to najosnovnejša obdelava tal.

"Zato je tekmovanje v oranju, kjer je kakovost oranja temelj za ocenjevanje, enako pomembno. Orači si želimo, da se kakovost oranja prenese na vsako slovensko njivo, s tem zagotovimo ugodne pogoje za setev in rast rastlin in pocenimo predsetveno obdelavo tal," je pojasnil.