Nedelja, 2. 2. 2020, 18.20
4 leta, 2 meseca
Družina frizerjev: Ko si ves čas skupaj, moraš težave reševati sproti #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,28
1
Angelina in Goran Trifoni sta se spoznala leta 1995, ko je Angelina začela delati v Goranovem salonu. Pol leta pozneje sta se poročila in od tedaj že 25 let delata skupaj. V salonu se jima zdaj pridružuje tudi hči Nana, zato je družina skupaj 24 ur na dan. Čeprav je včasih zahtevno, bi se pogrešali, če bi bili ločeni. Pričeske urejajo številnim znanim slovenskim obrazom in modelom, a izmed vseh so jim vsakdanje stranke največji izziv in največ jim pomeni, ko se ob odhodu iz salona zaradi njih počutijo bolje.
Angelina in Goran sta partnerja tako v službi kot zasebno in sta skupaj 24 ur dnevno. Kot pravita, je to lahko tudi zelo velik izziv, a v vseh letih sta se tako dobro spoznala, da si skoraj bereta misli. Po končani frizerski šoli se jima v salonu pridružuje tudi hčerka Nana.
Goran je bolj umetniška duša, Angelina pa bolj racionalna, drug drugega sta zato naučila že marsičesa. Angelina je Gorana navadila predvsem na red in to, da mora stranki po opravljeni storitvi tudi računati, ona pa se je od njega navzela sproščenosti in večje tolerance tudi do strank z zelo slabimi dnevi. Za Nano pravita, da je skupek njunih najboljših lastnosti.
Ko pridejo domov, so pogosto kar tiho
"Lahko se zgodi, da na nek način ne znaš presekati med službo in družinskim življenjem, saj je ves čas vse pomešano. Tudi naše stranke naju poznajo že dolgo, tudi Nano spremljajo že od njenih prvih korakov dalje in so v resnici naši prijatelji. Včasih morda res ne veš več, kje je tista meja," pove Angelina.
Ker so ves čas skupaj, tudi pozneje nimajo toliko tem za pogovor, kot bi jih morda imeli sicer. "Velikokrat je tako, da se že po poti domov pomenimo vse, kar je bilo treba doreči o dnevu v salonu, se pogovorimo o tem, kaj bomo pojedli, nato pa se doma vsak ukvarja z neko svojo stvarjo in smo pogosto tiho," pove Angelina.
Njihove stranke so tudi njihovi prijatelji, številni hodijo k njim že 25 let, pove Angelina.
"To je nekaj, na kar se moraš navaditi"
"To je nekaj, na kar se moraš navaditi," pravi Nana. Po eni strani je zahtevno, ker ves svoj čas preživljajo skupaj, po drugi strani pa so tako povezani, da se zelo pogrešajo, ko so narazen, povejo.
"Navadila sem se na to, da sem ves čas z njima, in vem, da bi to pogrešala. Zjutraj lepo spijemo kavico in imamo takšne rituale, ki bi jih zagotovo pogrešala," pravi Nana.
"Še posebej zvečer smo smešni. Vsi skupaj smo pred TV-jem, ki igra bolj za Gucci (družinska psička, op. p.) kot za koga drugega, mi pa smo vsak na svoji napravi in smo skupaj na kavču, pa vseeno tudi po dve ali tri ure niti ene besede ne spregovorimo," se smeji Goran.
Če ne bi bili tako povezani, takšna naveza ne bi delovala
Če ne bi bili tako povezani, takšna naveza ne bi dolgo zdržala. Pri takem načinu življenja je najpomembnejša komunikacija, pravi Angelina in doda, da so na srečo vsi trije takšni, da takoj povejo, če jim karkoli ne ustreza, zato lahko vse rešujejo sproti. Pri takem načinu življenja namreč ne bi šlo, če bi kdo od njih zamere zadrževal zase.
"Menim, da je prav to danes težava marsikatere zveze in marsikaterega zakona, da manjka komunikacije in sprotnih pogovorov. Drži rek, da je vedno boljša prva kot zadnja zamera," pravi Angelina, ki poleg komunikacije izpostavlja še nujno potrebno veliko mero potrpežljivosti.
V frizerskem studiu, ki ga imajo v Ljubljani, je stalna spremljevalka tudi Gucci, četrta družinska članica s štirimi tačkami, ki ima svojo posteljo pod foteljem. Z veseljem pozdravi stranke in počaka, da tudi one pozdravijo njo. Angelina se pošali, da tudi božanje skodrane črne pasje dame spada k antistresni terapiji v njihovem salonu.
"Zelo je pomembno, da znaš delati z ljudmi"
Kot pravi Goran, je delo frizerja zelo zanimivo, raznoliko in kreativno. "Moraš biti psiholog, kreativec in imeti tudi občutek za estetiko. To, da moraš znati delati z ljudmi, je zelo pomemben dejavnik. Stranka se mora dobro počutiti. Če se ne počuti dobro že v prvih petih minutah od prihoda v salon, bo na koncu nezadovoljna tudi s frizuro, ne glede na to, ali bo ta v redu ali ne. Treba je prebrati stranko in ugotoviti, koliko si želi spremembe in kakšen tip človeka je," pravi Goran.
"Stranke so večji izziv kot modeli. Modeli so že sami po sebi lepi in karkoli narediš, je v redu, pri običajnih strankah pa je treba bolj paziti, da ne poudariš napak, temveč lepe stvari. Pozoren je treba biti na obliko obraza, obliko postave, pogledati je treba vse, frizuro prilagoditi in stranko prepričati, kaj bi bilo zanjo najbolje," pove Goran, ki je prepričan, da se s tem občutkom ali rodiš ali pa ga nimaš, saj se tega občutka ni mogoče priučiti.
Video: Včasih s sabo domov odnesejo tudi težave strank
"Bil sem vesel, da bo tudi hčerka delala v življenju nekaj, kar ima rada"
Ko se je hčerka Nana odločala za poklic in je tudi pokazala potencial, mu je bilo všeč, da se je odločila iti po stopinjah svojih staršev, a sta z Angelino želela, da bi imela še nekoliko širšo izobrazbo.
"Ker bi se lahko v vsakem trenutku odločila za to, da začne z nama delati, se nama je zdelo dobro, da bi imela vendarle poleg frizerstva še neko splošno izobrazbo, zato je šla na gimnazijo v Avstrijo," pojasni Goran. Tam je bila tri leta, a ker se ni dobro počutila in si je kljub vsemu še vedno želela biti frizerka, se je vrnila v Slovenijo in dokončala frizersko šolo.
"To, da si še vedno želi postati frizerka, mi je bilo všeč in je bila zame potrditev, da opravljam poklic, ki je zanimiv tudi mojemu otroku in ga bo lahko nadaljevala. Bil sem vesel, da bo tako kot jaz delala tisto, kar rada dela, to je vendarle bistvo vsega," pravi Goran.
Na vprašanje o tem, ali človeka med pogovorom gleda v lase in razmišlja tudi o tem, kaj bi lahko naredil z njimi, odgovori, da ne vedno. "Ni vedno tako, včasih na to tudi pozabiš. Je pa tako, da ko ljudje izvejo, kaj si po poklicu, običajno vedno vprašajo, kaj bi njim naredil, kakšna frizura bi jim pristajala, tako da včasih, če želiš imeti nekaj miru, ne smeš povedati, kaj si po poklicu," se smeji Goran.
Prava pot za mlade je tista, ki vodi do poklica, ki ga bodo opravljali z veseljem
Pot, ki bo mladim prinesla največ, je ta, ki jih bo pripeljala do tega, da bodo šli veseli v službo, je prepričan. "To je nekaj najboljšega. Da delaš, kar te veseli, da greš rad v službo in ne gledaš vedno samo na materialne dobrine. Če delaš tisto, kar ti je všeč in te osrečuje, to zagotovo delaš dobro," pove.
"Če te poklic zanima, nisi samo osem ur v službi, temveč 24. Ves čas spremljaš vse, kar je povezano s tem, tudi v medijih ali ko gledaš film, pogledaš tudi frizure. Tako je tudi pri preostalih poklicih – če te nekaj zanima, nimaš urnika, temveč si ves čas v tem tudi poleg kakšnega hobija, če ga imaš," pove iz lastnih izkušenj.
Video: Zakaj je poklic frizerja lep
V Sloveniji moraš znati vse, saj specializirani saloni ne bi preživeli, pove Goran.
Po izkušnjah v tujini mu je delo v Sloveniji še vedno najbolj všeč
Goran je nekaj časa živel in delal v Avstraliji. "V Avstraliji želijo biti ljudje ves čas urejeni in jim to predstavlja vsakodnevni strošek, medtem ko ljudje v Sloveniji to še vedno bolj razumejo kot luksuz. Zelo velika razlika med nami in njimi je tudi v ceni, saj so cene tam tudi za sto odstotkov višje, je pa res, da imajo višje prihodke. Tam je tudi zelo običajno, da šampone, balzame in druge izdelke za nego las ljudje kupujejo v frizerskih salonih, medtem ko to pri nas še vedno kupujemo v drogerijah," pove Goran.
V Avstraliji ljudje ne eksperimentirajo veliko in želijo bolj klasične frizure.
Goran in Angelina sta bila vesela, da želi po njunih stopinjah tudi Nana.
"Veliko bolj kot oblika frizure jim je pomembno, da imajo pobarvan prirastek, niso pa toliko eksperimentalni kot v Evropi. Pri nas je več drznosti, tudi več ekstremnih, progresivnih frizur, medtem ko je v Avstraliji pri ženskah običajno, da imajo dolge lase, zelo redko imajo kratke in prevladuje klasična obdelava z naravnimi toni, naravnim videzom," razlike pojasni Goran, ob tem pa pove, da čeprav je v Sloveniji več kreativnosti in se v Avstraliji bolj odločajo za klasiko, Avstralci svoje lase bolje vzdržujejo.
Vesel je, da dela v Sloveniji, saj je bilo frizerstvo v Evropi vedno bolj napredno kot zunaj nje. Kot pravi, se frizerji s svojim delom in novimi smernicami običajno predstavljajo v Londonu, glavne smernice se oblikujejo v svetovnih metropolah, opaža pa, da so glede novih podvigov, novih stajlingov in načinov dela zelo v ospredju Madžari.
V tujini je v ospredju salon, ne ime frizerja
"V tujini so frizerji tudi veliko bolj specializirani. Nekdo samo barva, samo striže in samo suši in oblikuje, pri nas pa ena oseba dela vse. Zunaj imajo frizerji svoje salone tudi po stajlingih, imajo na primer progresivne salone, heavy metal ali punk salone, pri nas pa takšen salon ne bi mogel preživeti, zato moraš znati delati vse to in od otroškega striženja do striženja starejših," pove Goran.
V tujini ni tako pomembno ime posameznega frizerja, kot je ime salona. V večjih salonih receptor naroča in odloči, komu bo dal stranko, in je tam frizer bolj številka brez priimka, pove Goran in pojasni, da se saloni s tem zaščitijo, da ne bi nekdo stranke odpeljal s sabo v drug salon.
"Tam je torej bolj v ospredju salon, pri nas pa bolj ime. Tudi če se tam ekipa zamenja, stranka še vedno hodi v njihov salon, ne k določenemu frizerju. Tudi pazijo na to in strankam ne smeš dajati nobenih osebnih podatkov," je povedal Goran o svojih izkušnjah v tujini.
V Sloveniji si lahko sam svoj šef, v tujini si del večjega sistema
Bil je tudi v Angliji, Nemčiji, Koreji in še marsikje. Izkušnje v tujini so bile zanj zelo dragocene.
"Vedno sem želel biti v tujini, a sem vsakič znova spet pristal v Sloveniji. Če gledam način dela, je tu bolje, ker si sam svoj šef, v tujini pa si vedno del nekega večjega kolektiva. Vse je veliko bolj organizirano, kot je to pri nas, gre za skoraj vojaški red. Vse je normirano, za striženje imaš na voljo toliko minut, za barvanje toliko, in to mene kot umetniško dušo precej duši," pove Goran o izkušnjah v tujini.
Tudi v Sloveniji je friziral za številne šove in oddaje, še vedno dela z veliko znanimi Slovenci. "Tudi to je super, saj so to zelo kreativni ljudje. Običajno so zelo zabavni, saj če ne bi bili takšni, tudi ne bi bili na televiziji. Z njimi vedno spletemo neko vez, ki ostaja tudi po oddajah, ekipe so pa sploh super. To so ljudje, ki delajo za te projekte tudi 24 ur na dan, nekateri so stalni in delo je zanimivo, vedno se zgodi kaj novega," Goran pove o urejanju zvezd pred oddajami.
Video: Za koga je poklic frizerja primeren
V salonu delajo vsi trije in se drug od drugega učijo.
Največ izkušenj je zaradi stroge discipline in načina dela pridobil v tujini
"Vse izkušnje pridejo z delom in leti. Z leti dobiš občutek, tako kot pri vsaki stvari. Več glav obdelaš, bolj se izostri občutek, več in hitreje lahko delaš," meni Goran.
Sam je največ izkušenj zaradi stroge discipline in načina dela dobil v tujini, kjer je delal v salonih s tudi po 30 frizerji. Takšna ekipa je bila v enem od salonov znane verige Mahogany v Oxfordu, hiši z dolgo tradicijo, ki se s frizerstvom in brivnicami ukvarja že več kot sto let. "En obisk v salonu Mahogany bo spremenil vaš pogled na frizerstvo za vse življenje," je o njih zapisala znana modna revija Vogue.
Največ jim pomeni, če stranki s spremembo videza polepšajo dan.
"Največja ekipa je bila prav v salonu Mahogany. Delo tam je videti tako, da je zjutraj najprej brifing, pride celo oseba, ki pove, kaj se dogaja v časopisih, o čem se in o čem se ne govori. Dobiš seznam vsega, kaj je treba narediti, ko nimaš stranke. Kolektivno se pride v salon in kolektivno iz salona, nihče ne konča prej, dokler niso vsi gotovi in je vse pospravljeno. Na koncu tedna pride organizator in poimensko pove, kako dobro je komu šlo, na koncu pa tistega, ki je imel največ prometa, izberejo za zaposlenega tedna, dobiš majhen pokalček in nekaj denarja. Je pa vse normirano, od pozdrava naprej," je opisal način dela v takšnem salonu.
Nekajkrat je imel priložnost delati tudi na oddelku njihove brivnice in najbolj všeč mu je bila tradicija, k so na dan očetov očetje v salon pripeljali svoje sinove.
Bodoči frizerji bi morali imeti v šolah več prakse ali delati po sistemu prostovoljstva
Meni, da bi morali imeti bodoči frizerji v šoli še več prakse ali pa bi morali vpeljati tak sistem, kot ga imajo v tujini, kjer imajo prostovoljce.
Danes je to, da ima frizer svoj salon, kar nekakšna nuja, pove Goran. "Danes frizerji zelo težko koga vzamejo v službo. Gre za mlade ljudi, ki še nimajo svojih strank in v salonu vsaj na začetku vsaj za eno leto povzročijo samo strošek. Težko je nekoga zaposliti le zato, da ti bo zgolj pospravljal in se izobraževal, saj mu svojih strank zaradi pomanjkanja izkušenj še ne moreš dati," pojasni Goran.
"Ko pridobijo neko osnovno izobrazbo, ne grejo naprej v srednjo šolo, temveč začnejo delati kot prostovoljci v salonu. Tedensko dobijo zelo majhen znesek, nekateri za to izobraževanje tudi plačajo in potem šele čez kakšno leto dobijo kakšno stranko. Od hiše do hiše je različno, ni pa to tako kot pri nas, da bi imeli prav srednjo šolo za frizerje. V frizerje se oblikujejo z delom. Neko osnovno izobrazbo, ki jo oseba hoče dobiti, lahko pridobi tudi vzporedno, a gre res za tako obrtno dejavnost, da izkušnje pridobiš z delom, ne le z učenjem iz knjig," razmišlja Goran.
Kot pravi, je sicer izmed drugih znanj najpomembnejši jezik. "Skupna točka vseh mojih raziskovanj po svetu je bila ta, da sem, poleg frizerstva, potreboval jezik. Zares bi dal poudarek predvsem komunikaciji in jezikom," pravi Goran.
Nana bi tako frizersko šolo kot poklic priporočila vsakomur, ki ga to veseli in ima rad delo z ljudmi. "Najbolj mi je všeč, ko se lahko s strankami pošalim, se pogovorim, vmes pa jim spremenim videz, zaradi česar se bolje počutijo in jim s tem vsaj malo polepšam dan," bistvo poklica, v katerem uživa, ponazori Nana.
Video: Kaj bi Nana priporočila vsem, ki se odločajo za frizersko šolo
Oglejte si vse utrinke z obiska v Studiu Trifoni
1