Ponedeljek, 24. 4. 2017, 4.01
6 let, 6 mesecev
Stroški dela v EU
Težava Slovenije ni višina stroškov dela, ampak njihovo razmerje do dodane vrednosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,38
29
Čeprav ima opazno nižje stroške dela od povprečja v EU, Slovenija izgublja konkurenčnost gospodarstva v primerjavi z državami višegrajske skupine. Najbolj se to pozna pri razmerju stroškov dela do dodane vrednosti. To razmerje je v Sloveniji manj ugodno od povprečja EU: višje je za deset odstotkov. Še nižji stroški dela bi po drugi strani upočasnili rast potrošnje in znižali življenjski standard delavcev v Sloveniji.
Po zadnjih podatkih Eurostata so bili povprečni stroški za uro dela leta 2016 v Sloveniji 64 odstotkov stroškov za uro dela v EU. Več kot enkrat višje stroške dela kot Slovenija ima skoraj tretjina članic EU.
Od naših sosed imata višje stroške dela Italija in Avstrija. Na Hrvaškem so stroški dela skoraj pol manjši kot v Sloveniji, na Madžarskem pa enkrat manjši kot v Sloveniji. Svoje gospodarstvo na račun nizkih stroškov dela krepita tudi Slovaška in Češka, kjer je ura dela dobro četrtino cenejša kot v Sloveniji.
Katere so pasti pri plačevanju slovenskih delavcev
Obremenjenost plač v Sloveniji
V katere države se je najbolje preseliti, če želite uspešno delovno kariero
Na gospodarski zbornici (GZS) višino stroškov dela komentirajo takole: "Stroški dela so sestavljeni iz neto plače, socialnih prispevkov delodajalcev in delojemalcev ter dohodnine. Nižja vrednost stroška dela na delovno uro pomeni, da je slovensko gospodarstvo pri pridobitvi določenega posla bolj konkurenčno. Sploh pri poslih, kjer so stroški dela poglaviten del končne cene. Kot ugotavljamo, so se stroški dela v zadnjih letih precej povečali ter so relativno večji kot v višegrajskih državah (Madžarska, Poljska, Češka in Slovaška), zato smo izgubili polovico delovnih mest v tekstilni in lesni industriji."
Na GZS pojasnjujejo, kje vidijo težave: "Zgolj absolutna raven stroškov dela ne pove veliko, saj je pomembno tudi razmerje do dodane vrednosti. To razmerje je pri nas neugodno oziroma visoko, saj stroški dela predstavljajo 70 odstotkov dodane vrednosti, v višegrajskih državah 61 odstotkov in v EU 64 odstotkov. Glede na predkrizno raven je to še vedno za tri odstotne točke višje. Nekoliko smo sicer znižali zaostanek za višegrajskimi državami, kjer se je to razmerje dvignilo za 3,8 odstotne točke, medtem ko je v EU poraslo za 2,3 odstotne točke. To jasno kaže, da ima celotna EU težave pri doseganju rasti produktivnost, ki je najboljše zagotovilo za rast plač."
Rast stroškov dela v Sloveniji
V primerjavi z letom 2000 so se stroški za uro dela na ravni EU povečali za dobrih 50 odstotkov in v Sloveniji za nekaj manj kot 50 odstotkov. Razlog za počasnejšo rast stroškov je leto 2013: takrat so stroški za uro dela v nasprotju s povprečjem EU v Sloveniji padli za dobri dve odstotni točki. V letu 2016 so se stroški dela v Sloveniji povečali hitreje kot na ravni EU. Sami stroški dela so se glede na leto 2008 zmanjšali v dveh članicah. Bolgarija je edina, kjer so se povečali za več kot 50 odstotkov.
Kako nadpovprečno rast stroškov dela vidijo na GZS? "Rasli so hitreje kot v EU, vendar počasneje kot v višegrajskih državah. To je poslabšalo našo konkurenčnost v primerjavi z EU kot celoto. Na drugi strani višji stroški dela pomenijo višje plače, torej spodbudo domačemu povpraševanju. To tudi pozitivno vpliva na rast BDP. Pomembno je, da povečanja stroškov dela niso ekscesna in da jih spremlja tudi rast produktivnosti."
Stroški dela rasli hitreje od produktivnosti dela
Stroški dela so tako v Sloveniji kot na ravni EU rasli hitreje od rasti produktivnosti dela. V petih članicah EU so se kljub padcu produktivnosti dela stroški dela povečali. Višjo rast produktivnosti od rasti stroškov dela so imele štiri članice EU največjo razliko v korist rasti produktivnosti Irska.
"To pomeni manjšo rast zaposlovanja ob sicer nasprotnem trendu in izgubo delovnih mest v dejavnosti z visokim stroškom dela v dodani vrednosti (delovno intenzivne dejavnosti, storitvene, kot so trgovina, varovanje ipd.)," posledice hitrejše rasti stroškov od produktivnosti dela navajajo na gospodarski zbornici.
Poleg področja informacij in telekomunikacij so stroški dela v Sloveniji glede na leto 2015 nižji tudi v panogi profesionalnih, znanstvenih in tehničnih aktivnosti. Bolj kot v Sloveniji so se ti znižali v Italiji, Grčiji in Veliki Britaniji.
Delež socialnih prispevkov delodajalca v Sloveniji pod povprečjem
Delež socialnih prispevkov in preostalih stroškov (razen same plače) delodajalca je glede na skupne stroške ure dela med najnižjimi v EU. Je namreč za tretjino manjši od povprečja EU. Manjši delež kot v Sloveniji delodajalci prispevajo v šestih članicah EU.
V Sloveniji se izplača graditi
Strošek dela v gradbeništvu je v Sloveniji dobrih 50 odstotkov nižji od povprečja v EU. Najbližje EU-povprečju v Sloveniji je cena ure dela v rudarstvu. Manj od 60 odstotkov cene ure dela v EU pri nas plačujemo tudi v panogi administracija in storitve podpore ter v panogi profesionalne, znanstvene in tehnične aktivnosti.
Glede na leto 2008 najvišja rast v večjem delu industrije
V industriji (razen gradbeništva) so se stroški dela v Sloveniji glede na leto 2008 povečali za največ, to je dobrih 28 odstotkov. Hitreje kot v Sloveniji so v tej panogi stroški rasli v štirih članicah EU. Najmanj so se stroški dela povečali v gradbeništvu, kjer so le tri članice EU imele manjšo rast stroškov. Nizka je bila tudi rast v izobraževanju, kjer je manjšo rast stroškov glede na leto 2008 imelo pet članic EU.
29