Slovenski posojilojemalci v frankih s tožbami nad banke

Potem ko je več posojilojemalcev v švicarskih frankih na Hrvaškem tožilo banke za nepošteno poslovno prakso in v nekaj primerih tožbe tudi dobilo, so tožbe začeli vlagati tudi slovenski lastniki posojil v švicarskih frankih.

Hrvaško vrhovno sodišče odločilo, da banke niso smele višati obrestnih mer V več primerih na Hrvaškem je bilo do zdaj pravnomočno ugotovljeno, da so bila določila v posojilnih pogodbah, ki so se nanašala na določanje obrestne mere, nična. To je ta teden potrdilo tudi hrvaško vrhovno sodišče, ki je pritrdilo temu, da banke niso smele višati obrestne mere oziroma pogodbeno določenega fiksnega pribitka na sicer spremenljivo referenčno obrestno mero Libor.

Skupno obrestno mero so banke zaradi spretno napisanih pogodb lahko prilagajale tako, da so večale pribitek, ki bi moral biti nespremenljiv, zato se je ta posojilojemalcem kljub padajoči referenčni obrestni meri Libor vseeno povečevala.

Na podlagi odločitve vrhovnega sodišča lahko zdaj posamezni hrvaški posojilojemalci glede neupravičeno spremenljivega pribitka pravico iščejo pred svojimi sodišči. Po zadnjih podatkih je bilo vloženih že okoli 500 posamičnih tožb. Kolektivno tožbo v zvezi z nepošteno poslovno prakso osmih poslovnih bank je že konec leta 2012 vložila zveza društev potrošnikov Potrošač, ki pa ni bila rešena v dobro posojilojemalcev.

Hrvaškega primera ne gre enačiti s slovenskim "Teh težav pri slovenskih posojilojemalcih ni bilo, saj so bile posojilne pogodbe določene v kombinaciji fiksne obrestne mere in referenčne obrestne mere Libor. Hrvaškega primera tako ne moremo enačiti s slovenskim. Je pa bila valutna klavzula v vseh pogodbah v regiji obravnavana bolj ali manj enako. Skupni imenovalec hrvaških in slovenskih posojilojemalcev je torej nepoštena poslovna praksa bank," pojasnjuje Aleš Majcenovič iz slovenskega Združenja frank.

Hrvaško vrhovno sodišče je ta teden še odločilo, da določila pogodb o valutni klavzuli niso v nasprotju z zakonom, čeprav je pred časom osiješko sodišče v enem primeru potrdilo tudi ničnost valutne klavzule. Sodišče je presojalo konkretno posojilno pogodbo in upoštevalo navedbe tožečega posojilojemalca, ki je točno navedel, kako je sklepal pogodbo z banko, kaj mu je bilo predstavljeno, kaj so mu svetovali …

V Združenju frank prepričani v uspeh "A Hrvaška ima v materialni zakonski podlagi nekoliko drugačen zapis pogodbenih besedil od Slovenije, ki se jih ni dalo spreminjati, če so bila zapisana v razumljivem jeziku," pravi Majcenovič. Hrvati, ki v tem delu niso zadovoljni z odločitvijo vrhovnega sodišča, se bodo zato po napovedih hrvaškega društva Franak pritožili na ustavno sodišče. Zahtevali bodo ustavno presojo teh določil, po potrebi pa se bodo obrnili tudi na Evropsko sodišče.

V Združenju frank so prepričani, da Slovenci v posamičnih tožbah ne bodo imeli težav z dokazovanjem o ničnosti sklenjenih valutnih klavzul.

Vloženih že okoli deset tožb "Proti posameznim bankam v Sloveniji je bilo v zadnjih tednih vloženih okoli deset tožb posojilojemalcev v švicarskih frankih. Vsi jih primarno tožijo za ničnost pogodb, podredni zahtevek pa se nanaša na razvezo posojilne pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. V prihodnjih tednih bo vloženih še več deset tožb," napoveduje predsednik slovenskega združenja posojilojemalcev v švicarskih frankih.

To pomeni, da če tožečim strankam na sodišču ne uspe dokazati ničnosti pogodb, v podrednem zahtevku nato zahtevajo prekinitev pogodbenega razmerja z banko. V primeru dokaza ničnosti pogodb v primarnem zahtevku pa o podrednem zahtevku sodišče sploh ne bo odločalo.

Večina tožb je bila vložena s predlogom za oprostitev sodnih taks in so bile rešene uspešno. Sodišče jih je tako stoodstotno oprostilo plačila sodnih taks.