SiolNET. Posel danes Finance
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Koliko je gospodarstvo v Evropi odvisno od prestolnic

Samo eni evropski državi bi se brez prestolnice godilo bolje

3

termometer

Berlin
Foto: Reuters

Brez prestolnice, ki je pogosto tudi poslovno središče države, bi bili revnejši vsi prebivalci Evrope razen enega naroda. Tudi povprečen Slovenec bi bil brez Osrednjeslovenske regije revnejši. Koliko smo v primerjavi s preostalimi evropskimi državami odvisni od prestolnice?

Kölnski inštitut za ekonomske raziskave je raziskal, koliko bi se spremenil bruto domači proizvod v evropskih državah, če bi se te morale znajti brez svojih prestolnic. Prestolnice so v večini primerov poslovno središče države, kjer večja podjetja odpirajo svoja predstavništva. Zaradi koncentracije prebivalstva so za podjetja zanimive zaradi logistike in številčnega in širokega izbora kadra. Po drugi strani so za podjetja lahko manj zanimiva zaradi visokih cen nepremičnin, storitev in povprečnih plač zaposlenih.

Grčija najbolj odvisna od prestolnice

Med primerjanimi državami Evrope bi se odsotnost prestolnice najbolj poznala na bruto domačem proizvodu na prebivalca Grčije. Ta bi bil v Grčiji brez Aten za petino nižji. Grčiji sledi država, v prestolnici katere so sedeži podjetij, kot so naftni mogotec Total in avtomobilska proizvajalca Renault in Peugeot. Prebivalec Francije bi bil brez Pariza za 15 odstotkov revnejši.

Med tranzicijskimi državami bi se brez prestolnice najslabše godilo Češki. Za dobrih deset odstotkov bi bil brez svojega in za zdaj še evropskega bančnega središča revnejši prebivalec Velike Britanije. Za več kot deset odstotkov bi bili brez prestolnice revnejši tudi prebivalci Portugalske, Danske, Finske in Švedske. Zadnji, ki bi bili zaradi izgube prestolnice revnejši, so Italijani. Brez Rima bi bil vsak prebivalec Italije revnejši za dobra dva odstotka.

BDP držav brez prestolnic Foto: Marjan Žlogar Prebivalci Nemčije bi bili brez prestolnice bogatejši

Nemčija je edina država Evrope, v kateri bi bili prebivalci brez prestolnice bogatejši. Glede na finančni vidik bi Nemci lahko preživeli brez Berlina. Povprečen Nemec bi bil brez prestolnice za 0,2 odstotka bogatejši.

Že nekdanji župan Berlina Klaus Wowereit je za svojo prestolnico dejal, da je "revna, ampak seksi". Mesto Berlin se postavlja na noge od padca Berlinskega zidu, torej od leta 1989. Po padcu komunizma sta se v Berlinu združili revnejša vzhodna in bogatejša zahodna stran mesta. Brezposelnost v njem je nad povprečjem države in Berlin kot mestna država prejema iz državnega proračuna največji delež vladne pomoči med vsemi mestnimi državami.

Berlinu ne pomaga niti njegova vloga sedeža podjetij start-up in ene od najbolj obiskanih turističnih destinacij v Nemčiji. Največja nemška industrija (BMW in Siemens) ima svoj sedež v drugih mestih, finančno središče države je mesto Frankfurt.

Po nacionalnem BDP Nemčije Berlin prispeva štiri odstotke. Brez posebnih finančnih solidarnosti oziroma izravnav med zveznimi državami in posebnih prihodkov zvezne vlade bi bila finančna slika prestolnice še veliko slabša. Majhna ekonomska vloga prestolnice je nenavadna za Evropo in značilna za Nemčijo. Gre za odraz federalističnega poslovnega modela. Ena od edinstvenih značilnosti nemške ekonomije je tako imenovani  "Mittelstand" oziroma močen razvoj majhnih in srednje velikih podjetij predvsem na bolj podeželskih predelih.

Kako bi se izguba Osrednjeslovenske regije poznala na denarnicah prebivalcev Slovenije

Podatki za Slovenijo niso primerljivi s prej predstavljenimi podatki za Evropo, saj SURS za Slovenijo ne vodi podatka o BDP mesta Ljubljane. Zato smo za občutek naredili primerjavo s Slovenijo brez Osrednjeslovenske regije.

Osrednjeslovenska regija v Sloveniji pomeni skoraj 26 odstotkov prebivalcev in ustvari 36,7 odstotkov BDP Slovenije. V Osrednjeslovenski regiji ima sedež pet izmed desetih največjih podjetij (glede na prihodke) v Sloveniji, med njimi tudi največje podjetje v Sloveniji, to je Petrol.

Kljub večji zajeti regiji kot v primeru evropskih držav imajo nekatere države večji izpad BDP brez prestolnice kot Slovenija. Povprečen Slovenec bi bil v letu 2015 brez Osrednjeslovenske regije revnejši za 14,5 odstotka, manj kot bi se BDP na prebivalca zmanjšal brez prestolnice v Grčiji in Franciji.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 1
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin