Preverite, ali ste upravičeni do odpisa dolgov in kaj morate za to storiti

Potem ko sta sosednji Hrvaška in Madžarska že odpisali dolgove svojim najranljivejšim državljanom, bo ljudi v socialni stiski dolgov razbremenila tudi Slovenija.

Obrazci za odpis dolgov bodo od ponedeljka naprej na voljo na centrih za socialno delo, Rdečem križu, Karitasu in Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Objavljeni pa so tudi na spletu.

S posameznimi upniki se bodo nato dolžniki dogovorili za odpis dolgov oziroma odpis neplačanih računov, ki niso bili poravnani več kot leto dni. Gre za bolj ali manj neizterljive dolgove, poudarjajo na ministrstvu za delo, ki je zakon pripravilo.

Po preverjanju, ali je dolžnik upravičen do odpisa, bo nato upnik z njim sklenil dogovor. V njem bo opredeljena tudi višina odpisanega dolga, saj se bodo upniki posamezno odločali, koliko dolga bodo odpisali. Dogovor za odpis z upniki mora biti sklenjen do 31. januarja 2016.

Višina odpisanih sredstev bo odvisna od dogovora z upniki Najvišji znesek, ki ga za odpis dolgov lahko porabi država, je milijon evrov. Zaradi te omejitve bo eden od kriterijev za odpis dolga tudi vrstni red vloženih prošenj. A ker gre v tem primeru predvsem za odpise dolgov pri ministrstvu za finance in ministrstvu za delo, bo denarja po ocenah ministrstva za delo za vse dovolj. Finančna uprava bo upravičencem odpisovala zneske do 50 evrov, denimo denarne kazni za prometne prekrške ali znesek dohodnine.

Odpisovali se bodo tudi preveč nakazani socialni prejemki, tako denarna socialna pomoč, otroški dodatek in varstveni dodatek.

Sodelujoča podjetja in občine pa bodo o višini odpuščenega dolga odločala individualno v dogovoru s posameznimi dolžniki. Podjetjem zaradi odpisa pri transakciji ne bo treba plačevati davkov.

Pomoč tudi ob grožnjah deložacij in zaščita socialnih transferjev Poleg odpisa dolgov je v vladnem paketu pomoči socialno najšibkejšim še pomoč deložiranim družinam, do konca leta pa želi vlada socialno ogroženim zagotoviti tudi predplačniško kartico.

Ta je namenjena nakazovanju in koriščenju sredstev iz socialnih transferjev, ki so namenjeni preživetju posameznika ali družine (denarna socialna pomoč, varstveni dodatek, otroški dodatek). Uporablja se enako, kot bančna kartica, a zanjo ni potreben bančni račun.