SiolNET. Posel danes Finance
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kaj imam od varčevanja na banki?

3

termometer

Padanje obrestnih mer na bančne depozite varčevalce postavlja pred vprašanje: kakšne so alternative?

Slovenci smo v preteklosti (in še vedno) večino privarčevanih sredstev imeli na bankah v obliki depozitov. Ta delež sredstev na depozitih je precej višji kot v drugih evropskih državah; Slovenci imamo kar 53 odstotkov vseh finančnih sredstev na bankah, povprečje v evroobmočju je okoli 35 odstotkov. Razpršenost finančnih sredstev, ki jih imajo gospodinjstva privarčevana, je po državah vidno v spodnjem grafu. Kdo zaupa v banke Najmanjši delež depozitov glede na celotna finančna sredstva je v skandinavskih državah, kjer so varčevalci svoja sredstva rajši preusmerili v pokojninske sklade. Na drugi strani pa so poleg Slovenije še Grčija, Slovaška, Hrvaška in Ciper, tiste države, kjer se varčuje predvsem v obliki bančnih depozitov, saj je v vseh teh primerih delež sredstev na depozitih višji od polovice.

Očitno je v balkanskih državah zelo malo zaupanja v finančne naložbe (delnice, pokojninske in vzajemne sklade) in precej več v banke, ki naj bi ponujale popolno varnost, medtem ko so Skandinavci popolnoma drugega mnenja, saj je tam delež sredstev na depozitih zelo majhen.

Obrestne mere bodo ostale nizke Obrestne mere na depozite so okvirno odvisne od dveh dejavnikov:

Prvi je temeljna obrestna mera, ki jo določi centralna banka in je vezana na gospodarski cikel – če se gospodarstvo ohlaja, je v recesiji ali pa so močni deflacijski pritiski, bo temeljna obrestna mera nizka, v primeru pospešene gospodarske rasti in visoke inflacije pa centralna banka zviša obrestne mere z namenom upočasnitve rasti (da ne bi nastala balonček in posledično pok, ki povzroči finančno krizo).

Drugi dejavnik je stabilnost bančnega sistema – če so banke varne, imajo dovolj kapitala in likvidnosti, jim ni treba ponujati visokih obresti z namenom kompenzacije za povišano tveganost, v primeru nestabilnosti, pomanjkanja kapitala in likvidnosti pa se bodo banke borile za vsak depozit, seveda z višanjem obrestne mere. Glede na to, da smo banke davkoplačevalci že krepko dokapitalizirali, ni pričakovati, da bodo v prihodnje zviševale obrestne mere na depozite. Dodatno je Evropska centralna banka v fazi ohlapne monetarne politike, kar pomeni, da v prihodnjih letih ne bo zviševala temeljne obrestne mere, vsaj dokler ne bo višje gospodarske rasti in inflacije. Kje so alternative? Če si še enkrat ogledamo prejšnji graf razpršenosti finančnih sredstev po državah, je očitno nekaj zanimivega v pokojninskih in vzajemnih skladih, saj je večji del prihrankov v razvitih državah prav tam. Kakšne so torej alternative za varčevanje? Za kratkoročno varčevanje so namesto banke lahko zanimivi skladi denarnega trga. V njih se zbirajo sredstva večjega števila posameznikov, podjetij in finančnih institucij, ki se nato posredujejo na bančne depozite in v varne kratkoročne državne (in podjetniške) obveznice. Donosnost denarnih skladov je podobna obrestnim meram na depozitih, večja prednost pred depoziti pa je v dostopnosti privarčevanih sredstev.

Sredstva na depozitu so dokaj težko dostopna, če jih potrebujemo pred iztekom varčevalnega obdobja. Banke nam ponavadi za prekinitev depozita zaračunajo kar precej ali pa nam te možnosti sploh ne dajo, posledično moramo vzeti posojilo in zanj zastaviti depozit, kar seveda ustvari še toliko višje stroške. Skladi denarnega trga ponujajo t. i. dnevno likvidnost, kar pomeni, da so vam sredstva na voljo takoj, ko jih potrebujete (nekaj dni traja nakazilo s sklada na vaš bančni račun). Pomanjkljivost denarnih skladov je v malce višjem tveganju, stroških in davkih. Višje tveganje kot pri depozitu izhaja iz dejstva, da ima večina denarnih skladov v portfelju poleg depozitov in državnih obveznic ali menic tudi kratkoročne podjetniške obveznice. Če gre podjetje (ali potencialno država), katerega obveznice je denarni sklad kupil, v stečaj, bo sklad utrpel izgube, a bodo te omejene na samo tisti majhen delež portfelja, ki je bil namenjen nakupu te obveznice.

Ob nizkih obrestnih merah in zahtevanih donosih na kratkoročne obveznice je zelo pomembno upoštevati stroške. Čeprav imajo denarni skladi zelo nizke upravljavske provizije, bo njihova donosnost v prihodnje še nižja prav zaradi dodatnih provizij, ki jih načeloma pri banki nimamo. Še ena pomanjkljivost pa se skriva v davkih – obresti na bankah so obdavčene samo, če so višje od tisoč evrov (kar pomeni, da morate imeti na depozitu več kot 50 tisoč evrov ob dvoodstotni obrestni meri, da dobite toliko obresti), donos denarnega sklada pa je obdavčen ob vsakem izplačilu ali prejetju obresti ne glede na njihovo višino. Kaj pa obveznice? Dodatna možnost kratkoročnega varčevanja se skriva v obveznicah, predvsem državnih. Glede na trenutno dogajanje v Sloveniji, ko so bili izbrisani lastniki podrejenih (tistih bolj tveganih) bančnih obveznic, je zaupanje vanje trenutno omejeno. Ampak vedeti moramo, da so lastniki klasičnih obveznic v primeru bank ostali "celi" in niso bili prisiljeni v izgube. Podobno negotovost glede državnih obveznic trenutno daje Grčija, ki je že delno bankrotirala na svoje dolgove in je na poti novega bankrota (rekonstrukcije dolgov, če se lepše/politično izrazimo).

Če predpostavimo, da Slovenija ni na poti Grčije (kar verjetno res ni), lahko z nakupom desetletne državne obveznice trenutno pričakujemo 1,5-odstotni donos v tem obdobju. Na petletni obveznici je donosnost še nižja, giba se okoli 0,8 odstotka, na triletni je približno 0,5 odstotka, na enoletni pa še manj. Pri nakupu obveznice se moramo zavedati, da imamo dodatno tveganje, ki ga pri depozitu ni, to je gibanje cene obveznice. Če smo obveznico kupili pri sto evrih, lahko njena vrednost upade pod to vrednost, kar bi pomenilo, da bomo v primeru prodaje naredili kapitalsko izgubo. V primeru iskanja varnejših državnih obveznic, kot so slovenske, lahko pričakujemo še toliko nižje pričakovane donose. Na primer, nemška petletna obveznica trenutno ponuja zagotovljeno izgubo v višini 0,1 odstotka, če vanjo investiramo svoja sredstva. Podobne rezultate lahko posledično pričakujemo pri obvezniških skladih, ki bodo imeli donosnost takšno, kot bo donosnost obveznic, v katere investirajo. Ne pričakovati nadaljevanja visokih donosov obvezniških skladov, kot so bili v preteklih letih, saj je rast cen obveznic omejena navzgor – investitorji ne bodo pripravljeni dlje časa plačevati za to, da lahko posojajo denar varnim državam, posledično bodo donosi omejeni. Kombinacija obveznic in delnic Mešani skladi so lahko primerni za varčevanje na daljše obdobje, vendar zaradi svoje tveganosti ne morejo biti alternativa depozitu. Če ima mešani sklad v portfelju kupljenih recimo 50 odstotkov delnic in te izgubijo tretjino vrednosti, bo naložba v tem skladu prinesla več kot 16-odstotno izgubo, če jo boste takrat prodali. Prav to nihanje naložb je glavni vir potencialnih izgub (in na drugi strani seveda donosov), ki pa je za varčevalce z dobo varčevanja manjšo kot nekaj let lahko previsoka. Delniške naložbe Nakup posameznih delnic je lahko zelo donosen ali pa tudi zelo boleč (spomnimo se NKBM). Delniške naložbe so smiselne, ko varčujemo na daljše obdobje, recimo pet let ali več, na krajše obdobje je delež delnic v naših naložbah smiselno krepko omejiti zaradi visoke negotovosti glede donosov. Lahko se nam zgodi, da se prav v trenutku nakupa delnice ali delniškega sklada korigirajo cene na trgih ali se celo pojavijo večji padci, kar pripelje do potencialno velikega padca vrednosti naših privarčevanih sredstev. Torej, kaj izbrati? Odgovora na žalost ne moremo preprosto izbrati, saj je seveda odvisen od preferenc posameznika. V spodnji tabeli si lahko pogledamo poenostavljen prikaz tveganosti in okvirne pričakovane donosnosti posameznih naložb. Nobena izmed njih ne izstopa – vse ponujajo relativno nizke donose glede na svojo tveganost.

Pozor: vsebina je namenjena kot predstavitev za izobraževalne namene in nikakor ni priporočilo za nakup posameznih naložb (skladov, delnic, obveznic, itd.). Prikazani pričakovani donosi niso namenjeni napovedovanju prihodnosti, niti se jih ne sme vzeti kot priporočilo ali napoved, prikazujejo samo približno oceno potencialne donosnosti v prihodnjih letih glede na trenutno stanje (v primeru depozitov in obveznic) in glede na preteklo dinamiko delniških trgov (njihovo volatilnost).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin