ZPS: V Italiji in Avstriji potrošnikom na voljo bolj kakovostna zelenjava

To je namreč pokazal test ZPS, v katerem so pregledali 66 vzorcev zelenjave iz slovenskih trgovin in 44 iz tujih trgovin. Večinoma je bila zelenjava, ki so jo kupili v Italiji in Avstriji, prvega kakovostnega razreda in je tej kakovosti tudi ustrezala (le en vzorec ni bil primeren za prodajo), medtem ko so pri zelenjavi, kupljeni v slovenskih trgovinah, ugotovili kar nekaj napak, je pojasnila Pajk Žontarjeva. Kakovostni razred ni ustrezal dejanskemu stanju Po njenih pojasnilih so bile največje ugotovljene napake pri zelenjavi v slovenskih trgovinah, da navedeni kakovostni razred na zelenjavi ni ustrezal dejanskemu stanju zelenjave. Prvi vtis ob pregledu zelenjave je bil sicer razmeroma dober, a je bolj poglobljeno opazovanje pokazalo, da je na policah tudi zelenjava, ki ni primerna za prodaja - tako so našli plesnivo, gnilo, sluzasto in uvelo zelenjavo. Takih je bilo 15 odstotkov od 66 vzorcev. "Tudi potrošniki nosijo svoj del odgovornosti" "Takšna zelenjava ni primerna za prodajo," je izpostavila Pajk Žontarjeva in dodala, da bi morali trgovci takšno zelenjavo umakniti s polic. Ob tem je poudarila, da tudi potrošniki nosijo svoj del odgovornosti - zelenjavo bi namreč morali nabirati z rokavicami, ravno tako pa je ne bi smeli premetavati, stiskati in iskati najlepših "primerkov".

Zelenjava mora biti po njenih besedah ne glede na kakovostni razred zdrava, ne sme biti preveč uvela, porjavela, sluzasta ali celo nagnita. Ne sme biti niti poškodovana, premočena z vodo in ne sme imeti tujega vonja.

Pri zelenjavi so sicer preverjali kakovost, poreklo, kakovostni razred in ceno. V Sloveniji so vzorce nakupili v Eleclercu, Hoferju in Lidlu na Rudniku, Hipermarketu Mercator na Šmartinski cesti ter v Intersparu in Tušu v BTC, v Italiji v trgovinah Familia (Muggia) in Coop (Trst), v Avstriji pa v trgovinah Interspar in Lidl.

Roke milimo toliko časa, da vmes dvakrat zapojemo pesem Ringaraja Strokovnjakinja ZPS Marjana Peterman tudi v luči okužbe z bakterijo Ehec, seva bakterije E.coli, ki se je začela v okolici nemškega Hamburga, potrošnikom svetuje, naj ne kupujejo gnile, plesnive ali uvele zelenjave. Zelo pomembna je tudi higiena rok - te je treba po njenem priporočilu militi toliko časa, da vmes dvakrat zapojemo pesem Ringaraja.

Kako z zelenjave odtsranimo večje količine mikroorganizmov? Hkrati priporoča, da zelenjavo in sadje na začetku 30 sekund umivamo z mlačno oz. toplo vodo, ki ji lahko dodamo žličko sode bikarbone, nato pa večkrat speremo. Sadje in zelenjavo je tudi dobro podrgniti, saj s tem z zunanje površine lahko odstranimo precejšnjo količino mikroorganizmov.

Zelenjavo in sadje je treba razrezati tik pred uporabo Svetuje tudi pranje cele zelenjave in sadja, ne razrezanega. Zelenjavo in sadje je treba razrezati tik pred uporabo, pri nakupu pa je treba biti vedno pozoren na vidne poškodbe, uvelost, tudi vode in vlage na zelenjavi ne sme biti, saj je škropljenje vlage lahko vir okužbe.

Vzrok okužbe z Ehec še ni znan Kot je še pojasnila Petermanova, trenutno še ni znanega vzroka okužbe z Ehec, katere primeri se pojavljajo tudi drugod po Evropi. Ob tem je dodala, da so v zadnjih 20 letih tako ZDA in Evropa imele več primerov okužbe z E.coli, vendar tako obsežnega primera ne.

ZPS je preverila tudi kakovost piščančjih hrenovk: preverili so 12 vzorcev z in brez ovoja. Po pojasnilih Pajk Žontarjeve so preverjali deklaracijo, kemijske lastnosti, senzorične lastnosti in ceno. Hrenovke so se opazno razlikovale v vsebnosti maščobe in senzoričnih lastnosti; dva vzorca sta imela več maščobe, kot to dopušča zakonodaja (Krpanove hrenovke in hrenovke/hot dog Mercator).

Dražje hrenovke so tudi bolj kakovostne Cena v primeru piščančjih hrenovk odraža tudi kakovost, saj so bile dražje tudi bolj kakovostne, je še pojasnila Pajk Žontarjeva.