Žerjav: Referenduma na proračun se ne da razložiti

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pred zbranimi novinarji analiziral končano leto in pogledal v naslednje: "Biti gospodarski minister v času, ko je kriza, je izjemno težko." Kljub temu pa se je minister pohvalil z dosežki v letošnjem letu.

Izvoz zadržali na ravni lanskega Sloveniji je uspelo izvoz zadržati na ravni lanskega leta, kar minister ocenjuje kot pozitiven signal. Industrijsko proizvodnjo pa smo uspeli za nekaj več kot odstotek povečati v primerjavi s prejšnjim letom, kar je sploh razveseljivo. Prognoze pa naj bi napovedovale, da bo naslednje leto prišlo do stabilizacije in celo do šibkega gospodarskega okrevanja.

Sprejeti trije paketi ukrepov za spodbujanje gospodarstva Ministrstvo je pripravilo tri pakete ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Za razbremenitev gospodarstva so spremenili pet zakonov (Noveli Zakona o gospodarskih družbah, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevzemih, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in Zakoni, ki so omogočili združitev izvajalskih institucij Japti, Tia in STA v Spirit), štiri zakone pa imajo v pripravi (Zakon o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona, Zakon o spodbujanju razvoja turizma, Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potrošniških kreditih).

3600 novih delovnih mest Kot je povedal Žerjav, so letos razpisali za 327 milijonov evrov nepovratnih finančnih sredstev ter za 100 milijonov evrov povratnih. S tem je bilo ustvarjenih 3600 delovnih mest. V letu 2013 bo nepovratnih sredstev še več, namreč za 476 milijonov evrov, povečanje pa gre predvsem na račun tujih neposrednih investicij, tehnologije in problemskih področij.

Spirit bo začel delovati Minister je izpostavil tudi ustanovitev agencije Spirit, ki bo začela delovati z novim letom. Nova agencija je nastala z združitvijo Javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, Slovenske turistične organizacije in Javne agencije za tehnološki razvoj. Spirit Slovenija naj bi poskrbela za tuje investitorje od takrat, ko pokažejo najmanjši interes za vlaganje v Slovenijo, prek gradbenih dovoljenj, do končane investicije.

V letu 2013 1,1 milijarde evrov evropskih sredstev Največji poudarek pa bo v naslednjem letu na črpanju evropskih sredstev, ko naj bi v letu 2013 načrpali 1,1 milijarde evrov, v letu 2014 pa 839 milijonov evrov. Referendumska pobuda pa bi lahko pomenila izgubo načrtovanih sredstev: "V kolikor do referenduma pride, lahko povemo, da Slovenija ne bo počrpala vseh sredstev, ki jih ima na voljo. Referenduma na proračun se ne da razložiti," je o morebitnih težavah zaradi referenduma povedal minister Žerjav. Edina razvojna sredstva V obdobju od 2007 do konca leta 2013 ima Slovenija na voljo za skupaj 4,1 milijarde evrov evropskih sredstev, ki so praktično edina razvojna sredstva. Po ministrovih besedah se velik delež teh sredstev porabi za gradbeništvo, kar je dodaten vzrok, da je črpanje evropskih sredstev absolutno prva prioriteta ne le ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, temveč celotne vlade.

Občine bodo morale sodelovati Od prijaviteljev bodo tudi zahtevali, da se začnejo medsebojno povezovati. Občine bodo morale sodelovati, projekti pa bodo morali biti večji, torej regijski in imeti večje razvojne učinke, je dejala. Bistveno pa bo, da bodo vsi ti projekti ustvarjali nova delovna mesta.

BMW v Mariboru? Minister pa je napovedal, da se bo tudi v prihodnje udeleževal obiskov velikih koncernov, kot je bil obisk BMW-ja. Tam menda še niso rekli ne lokaciji, kjer je včasih deloval mariborski TAM. V začetku prihodnjega leta pa bo delegacija slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z avtomobilsko industrijo, predstavila svoje delo BMW-jevi interni javnosti.

O prodaji slovenskih podjetij O možnosti prodaje slovenskih podjetij pa je minister povedal, da za zdaj ne vidi potrebe, da bi spreminjali koalicijsko pogodbo. Če pa se pojavi konkretna ponudba, s konkretnim imenom in številko, se bodo razumno odločili. Predvsem kar zadeva podjetja iz finančnega sektorja. Ko je govor o infrastrukturnih podjetjih, se sploh nimajo kaj pogovarjati, ker to ni za prodajo. Druga podjetja, kot so Telekom Slovenije, Petrol ali Mercator, pa se lahko proda v celoti, ampak le strateškemu partnerju, ki bo zagotavljal rast, razvoj in stabilna delovna mesta. Agrokor v primeru Mercatorja pa to ni.