Zalar: Z zakonsko novelo pohiteli zaradi potencialne škode

Kljub temu je prevladala skrb zaradi škode, ki bi nastala, če ne bi našli skupnega jezika s predstavniki obrti in podjetništva, dodaja minister.

Ekspertna skupina bo oblikovala spremembe zakona Obenem je Zalar na okrogli mizi, ki je potekala v okviru Dnevov insolvenčnega prava, dal zavezo, da bo ministrstvo takoj po zaključku postopka sprejemanja te novele oblikovalo široko ekspertno skupino za oblikovanje določenih sprememb zakona. Pri pripravi tega besedila pa ne bo časovnega pritiska nad omenjeno skupino, je dodal minister.

"Želeli smo preprečiti špekulativne namene" Sicer pa je Zalar ponovno izpostavil prednosti novele, ki določa obvezni pogoj za sklepanje prisilnih poravnav minimalnega poplačila upnikov v višini najmanj 50 odstotkov v obdobju največ štirih let. Tako analize potrjenih prisilnih poravnav v zadnjih treh letih po njegovih besedah kažejo, da "gre za dokaj realne pogoje", obenem pa so želeli preprečiti špekulativne namene nekaterih uprav in nevarnost, da bi manjši upniki potegnili krajši konec.

Minister ob tem upa, da bodo z novelo odvrnili poslovodstva družb, da bi bila indiferentna do tega, da se približujejo stanju insolventnosti oziroma da "ne naredijo nič v smeri sprejetja ukrepov, da se insolventnost ne bi pretvorila v formalno stanje, ki terja ustrezne postopke".

Soklič: Novela bo prizadela upravitelje Da bo novela z omejitvijo oddaje storitev za potrebe stečajnega postopka določenim gospodarskim subjektom, ki so povezani z upraviteljem, prizadela upravitelje in njihova stremljenja k profesionalizaciji, pa je opozoril upravitelj Borut Soklič.

Zanesljivi sodelavci ključni za kakovostno delo upraviteljev "Stečajni upravitelj ne more biti kapitan na ladji brez mornarjev," je opisal stanje, ki se jim obeta. Ob tem je poudaril pomen zanesljivih sodelavcev za kakovostno delo upraviteljev ter opozoril, da bi takšna sprememba lahko močno zavlekla postopke, ki jih vodijo.

Minister: Stvari niso tako nedolžne Zalar pa je repliciral, da je ta rešitev povezana tudi z nekaterimi zlorabami. "Stvari niso tako nedolžne," je pojasnil in dodal, da je takšno omejitev terjala tudi protikorupcijska komisija.

Stečajni postopki se začnejo prepozno Upraviteljica Darja Seme pa je menila, da se vseh upraviteljev ne sme metati v isti koš. Kot glavni problem pa je izpostavila, da se stečajni postopki v Sloveniji začnejo prepozno, mnogokrat pa so upniki sami krivi, ker ne spremljajo poslovanja svojih poslovnih partnerjev.

Večja vloga za specializirana sodišča Cvetka Selšek iz Združenja Manager pa je opozorila, da v Sloveniji ni opredeljena temeljna odgovornost lastnikov, iz tega pa po njenem izhaja tudi niz težav v nadaljnjih postopkih. Kot ocenjuje, bi morali v primeru odločanja o stečaju ali prisilni poravnavi dati večjo vlogo specializiranim sodiščem.

Da je težava v luknji na področju odgovornosti, se je strinjal tudi Jože Bajuk iz Posebne družbe za podjetniško svetovanje. Meni namreč, da je sprejemljivost vzdrževanja nedelujočih poslovnih modelov pri nas previsoka ter da se stečaji tako praviloma začnejo, ko je sredstev za poplačilo upnikov zelo malo. Določitev pogoja minimalnega poplačila zato lahko motivira poslovodstvo, da začne čim prej s postopkom prisilne poravnave. Da se postopki zaradi insolventnosti začnejo prepozno, je soglašal tudi odvetnik Uroš Ilič.

Predstavnica komisije za gospodarsko pravo pri GZS Nevena Tea Gorjup je izrazila željo, da bi bil pogoj glede minimalnega poplačila upnikov zapisan še bolj jasno, med drugim pa je navedla predlog, da se poenostavijo pogoji za vključitev majhnih upnikov v postopke poravnave oziroma stečaja.