Zakaj upada zahtevana donosnost slovenskih obveznic?

Donos obveznic, ki zapadejo septembra 2024, je upadel za 0,03 odstotne točke, na 5,81 odstotka, poroča Bloomberg. Kaj se je v dobrem tednu spremenilo, da kar naenkrat nismo več država pred bankrotom? Komunikacija je pozitivna Ekonomist Maks Tajnikar je prepričan, da je vlada prav komunicirala: "Komunikacija nove vlade s svetovno javnostjo je pozitivna. Nesporno je veliko naredil finančni minister na pogovorih s finančnimi vlagatelji." Velik vpliv je po Tajnikarjevem mnenju imelo tudi sporočilo predsednice IMF Christine Lagarde, ki je izrazila podporo naši predsednici vlade in njeni politiki ob tem, da bodo naši politiki morali tudi izvesti nekatere ukrepe. "Ni čudno, da so trgi ponoreli" "Predvsem pa se je nehalo prepričevati, da je pri nas vse narobe in da smo pred propadom, to smo poslušali tako od finančnega ministra do predsednika vlade, kar sem vedno kritiziral. Ni čudno, da so finančni trgi ponoreli," še pravi Tajnikar. Prvi sadovi "road showa" Sašo Stanovnik iz Alte pravi, da se kažejo prvi sadovi "road showa", prek katerega slovenska vlada komunicira s tujimi vlagatelji. Očitno so vlagatelji pomirjeni. Po drugi strani se zadeve v Evropi umirjajo, saj je del zahtevanega donosa odvisen tudi od dogajanja v Evropi. Ali so bili vladni komunikatorji uspešni, se bo videlo, ko se bo vlada odločila za izdajo obveznic. Z uspešnimi ukrepi pod pet odstotkov Stanovnik tudi meni, da bi se lahko zahtevani donosi spustili tja do 5,5 ali 5 odstotkov za desetletne obveznice. Brez konkretnih ukrepov oziroma če se izkaže, da po 9. maju ne bo konkretnih ukrepov, pa se lahko spet dvigne tja proti sedmim odstotkom. "Če bodo ukrepi uspešni, se lahko spustimo pod pet odstotkov."