SiolNET. Posel danes Novice
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj nemški recept spodbujanja gospodarstva ni mogoč v Sloveniji?

2

termometer

Nemčija je ob začetku krize zelo uspešno pripravila shemo subvencij in tako pomagala avtomobilski industriji. Kako lahko Slovenija pomaga slovenskemu gospodarstvu?

Prejšnji teden je ekonomist iz Berlina Gašper Gabrijelčič za delo napisal članek v katerem je opisal, kako se je Nemčija lotila pomoči svojim podjetjem v težavah, ko se je začela kriza. Med drugim je opisal shemo po kateri je Nemčija ob začetku krize s subvencijami pomagala avtomobilski industriji. V shemo subvencij je vložila za 5 milijard evrov. Preko sheme naj bi tako prodali 1.933.090 avtomobilov in iz tega naslova dobili nazaj samo preko DDV-ja 4,3 milijarde evrov. Avtomobilski industriji so tako omogočili prometa za cca. 27 milijard evrov. Samo koncern VW naj bi preko sheme prodal preko 700.000 avtomobilov.

Ukrepi na strani ponudbe bolj smiselni Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo smo vprašali, ali tudi sami razmišljajo, da bi se lotili podobnega projekta in v kateri panogi bi bilo to smiselno za Slovenijo: »V primeru, ki ga navajate, gre za ukrep na strani spodbujanja povpraševanja. Glede na majhnost slovenskega trga taka shema verjetno ne bi imela bistvenega vpliva. Slovenski proizvajalci namreč večinoma nastopajo kot razvojni parterji in dobavitelji večine najpomembnejših svetovnih proizvajalcev avtomobilov. Iz tega sledi, da so ukrepi na strani ponudbe bolj smiselni (npr. subvencije za spodbujanje tehnološkega razvoja).«

Na ministrstvu so nam tudi pojasnili, da so v Slovenski industrijski politiki opredeljena prednostna tehnološka in industrijska področja, ki odgovarjajo na družbene izzive, in kjer ima Slovenija potencial, kompetence in priložnosti za razvoj:

Nekateri so zgodovinsko »abonirani« na takšne vrste spodbud in se bodo v trenutku prisesali nanje Ekonomist Janez Prašnikar iz ljubljanske Ekonomske fakultete ni naklonjen subvencijam: »Sam v danih razmerah nisem naklonjen tovrstnemu razmišljanju: 1) sredstev ni kje vzeti; 2) nekateri gospodarski osebki v Sloveniji so zgodovinsko »abonirani« na takšne vrste spodbud in se bodo v trenutku prisesali nanje; 3) Nemčijo ja velik trg in notranje povpraševanje deluje kot avtomatski stabilizator, kadar se razmere v svetovnem okolju zaostrijo. V tem trenutku je treba računati na to, da se posamezniki, podjetja iz težnje po samoohranitvi kapilarno osredotočajo predvsem na tuje trge, kar se v neki meri dogaja. Kaj drugega bi težko svetoval.«

Nemški ukrep je posredno pomagal tudi Sloveniji Nekdanji minister za razvoj Jože P. Damijan ugotavlja, da je nemški ukrep posredno pomagal tudi Sloveniji oziroma našim dobaviteljem nemških podjetij. Tudi Damijan pravi, da je Slovenija za podoben ukrep premajhna in to ne samo v avtomobilski industriji: »Podobno je pri drugih industrijah. Slovenski trg je majhen in temu ustrezno večina proizvodov prihaja iz tujine, zato je težko natančneje targetirati katerokoli dejavnost. To je prekletstvo majhnih držav, saj v času krize ni mogoče s stimulativnimi ukrepi učinkovito zagnati gospodarstva, ker se večina učinkov prelije v tujino.«

Zagnati infrastrukturne projekte Kljub temu pa po Damijanovih besedah nekaj lahko storimo: »Meni se zdi smiselno kvečjemu zagnati infrastrukturne projekte (ceste, železnice, šole, bolnišnice ...) in energetiko ter poskušati velik del poslov obdržati doma prek slovenskih izvajalcev ali dobaviteljev. Po koncu krize tako ostanejo boljša javna infrastruktura in energetske kapacitete. Konec koncev na tak način svoje gospodarstvo zaganjajo tudi v ZDA in Nemčiji, kjer je vsaka vložila po nekaj deset milijard v tovrstne projekte.«

Ukrepi na strani povpraševanja imajo kratkoročen učinek Na ministrstvu pristojnem za gospodarstvo in razvoj pa menijo, da je smiselno, v naslednji finančni perspektivi EU vlaganja bolj usmeriti: »Izkazalo se je tudi, da imajo ukrepi, na strani povpraševanja (primer avtomobilske industrije v Nemčiji, Franciji) kratkoročni učinek. Ukrepi na strani ponudbe (vlaganja v tehnološki razvoj, ukrepi na področju spodbujanja podjetništva, ipd) imajo dolgoročnejše učinke in so zato bolj smiselni.« Upamo lahko samo, da bodo naša podjetja preživela toliko časa, da bodo lahko žela sadove dolgoročnih učinkov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin