Ponedeljek, 22. 1. 2018, 10.56
6 let, 2 meseca
Zakaj gre največja mariborska vinska klet ponovno na dražbo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,28
Prodaja mariborske vinske kleti Vinag je propadla. Očitki, da Američan slovenskih korenin James Lukežič nima denarja za nakup, so se izkazali za upravičene.
Po več kot treh mesecih čakanja na 1,96-milijonsko kupnino se je stečajni upravitelj Simon Prelogar odločil, da odpove pogodbo o prodaji Vinaga.
To pomeni, da je James Lukežič izgubil 180 tisoč evrov varščine, ki jo je zbral s pomočjo več slovenskih partnerjev.
Prelogar je tudi že razpisal novo javno dražbo. Ta bo potekala 22. februarja, izklicna cena za poslovno celoto propadlega mariborskega vinarja pa znaša 1,8 milijona evrov.
Pri nakupu Vinaga pomagali uslužbenci DUTB
Kot je znano, je Prelogar že večkrat neuspešno prodajal Vinag, ki ima v lasti vinsko klet v središču mesta, več drugih nepremičnin in 55 hektarjev vinogradov v severovzhodni Sloveniji.
Lani jeseni sta se za nakup spopadla podjetje Šampionka, ki ga je na dražbi zastopal Sebastjan Vežnaver, in podjetje Zag 2008, za katerim naj bi po lastnih besedah stal James Lukežič. Na koncu je največ, 1,96 milijona evrov, ponudil Lukežič.
Toda po podatkih, ki smo jih pridobili na Siol.net, so se v ozadju posla skrivali tudi nekateri igralci iz Slovenije. Tudi tisti, ki so imeli pred leti pomembno vlogo pri ustanavljanju Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB). Še danes pa imajo očitno dober dostop do informacij o poslih.
Kupec brez denarja in lastnega podjetja
Na dražbo je Lukežič prišel v družbi odvetnice Katje Peček, ki je še do pred kratkim delala za DUTB, ločitvenega upnika Vinaga.
Na DUTB je zaposlena tudi Mojca Perhavc, prvotna lastnica podjetja Zag 2008, ki se je na dražbi potegovalo za nakup Vinaga. Lukežič je namreč v Slovenijo prišel brez lastnega podjetja, zaradi časovne stiske pa mu ga je priskrbela Perhavčeva.
Življenjski sopotnik Mojce Perhavc je član poslovodstva Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Stojan Nikolić.
V stik s Perhavčevo je Lukežič prišel prek Aleša Ahčana, predavatelja na ljubljanski ekonomski fakulteti, ki je v imenu Američana vplačal tudi manjši del sredstev za varščino.
Preberite še: Po sledeh denarja za nakup mariborskega vinarja
Lukežič po naših podatkih za varščino ni prispeval niti evra. Denar je dobil pri:
• svetovalnem podjetju Incertus Aleša Ahčana,
• podjetniku Janku Jenku, nekdanjem izvršnem direktorju Državljanske liste, ki je za Lukežiča prek podjetja PCX Invest založil 120 tisoč evrov, in
• Stanislavi Šmon, vodji zagotavljanja kakovosti v letalskih operacijah misije Organizacije združenih narodov (OZN).
Lukežič ima za seboj že propadlo vinarsko zgodbo
Da Lukežič ni sposoben sam financirati nakupa Vinaga, je mogoče sklepati tudi po njegovi dozdajšnji poslovni poti.
Čeprav se na poslovnih socialnih omrežjih hvali z bogato in uspešno kariero v bankah ter drugih finančnih institucijah, sodni spisi s kanadskih sodišč in drugi dokumenti razkrivajo tudi drugo plat.
Iz njih je razvidno, da se je Lukežič v preteklosti ukvarjal z uvažanjem butičnega vina, leta 2005 pa je podedoval družinski vinograd v Ontariu v Kanadi. Z njim je imel velikopotezne načrte, vendar so ti kmalu propadli.
Po podatkih iz jeseni 2011 naj bi mu v okviru bankrota njegovega podjetja Walker Hall Winery zasegli vinarno oziroma njeno premoženje in z izkupičkom poskušali poplačati glavnega upnika, banko Royal bank of Canada.
