Ponedeljek, 21. 5. 2018, 13.16
5 let, 11 mesecev
Žagarji nasprotujejo prihodu škotskega investitorja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,19
1
Slovenski žagarji, združeni v sekcijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS), nasprotujejo napovedanemu prihodu škotskega investitorja BSW, ki namerava na Gomilskem zgraditi največjo žago v državi, računal pa naj bi tudi na subvencijo države. Prepričani so, da bodo zaradi tega izgubili delo številni manjši žagarji v Sloveniji.
Predsednik OZS Branko Meh je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da ne nasprotujejo vsakršnemu prihodu tujih investitorjev, vendar se zavzemajo za zajezitev izvoza hlodovine. "Nasprotujemo taki mega žagi, ki bo letno nažagala 300.000 kubičnih metrov lesa letno," je poudaril.
Novi investitor, ki se bo javnosti predstavil v torek, napoveduje 170 novih delovnih mest, Meh pa opozarja, da njihov prihod lahko uniči več kot 1000 delovnih mest pri malih žagarjih, ki že sedaj nimajo polno zapolnjenih kapacitet. S koncentracijo žagarstva v dva ali tri večje centre bi namreč uničili žagarje, ki so sicer razporejeni po celi državi.
Meh: Nedopustno, da naša politika to dopušča
Nova žaga škotskega investitorja bo lahko po napovedih letno razžagala okoli 300.000 kubičnih metrov lesa, družba pa je oddala tudi vlogo za subvencijo države, ki bi lahko znašala nekje med 15 in 20 odstotkov upravičenih stroškov.
"Glede na to, da gre za našo nacionalno surovino hlodovino, smo razočarani, da bodo pri lesno-predelovalni verigi prvi tujci. Nedopustno se mi zdi, da naša politika to dopušča," je dejal Meh, ki je prepričan, da v Sloveniji rabimo ministrstvo za malo gospodarstvo.
Če bi izvoženi les razžagali, bi imeli do 1500 novih delovnih mest
Večina hlodovine se iz Slovenije se že sedaj neobdelane izvozi v Italijo in Avstrijo. Potencial tega lesa je, če ga samo razžagamo, med 1000 in 1500 novih delovnih mest v žagarstvu. Če pa bi ga še pravilno obdelali in prodali na svetovnem trgu, pa bi lesarstvo lahko zaposlovalo še mnogo več ljudi, je navedel predsednik sekcije lesnih strok pri OZS Marko Kajzer.
Dodal je tudi ekološki pogled na problematiko, in sicer bi en velik center pomenil tudi veliko več transporta. "To pomeni približno 100 kamionov na dan, kar je nepotreben ekološki problem," je poudaril.
"Les je čedalje bolj strateška surovina"
Žagar in član odbora žagarjev Alojz Selišnik je izpostavil napačno lesarsko politiko v državi in nepoznavanje gozdno-lesne verige. "Politiki ne razumejo, da iz lesarstva izhajajo koristi za celo državo. Les je čedalje bolj strateška surovina, saj ga v Sloveniji zraste omejeno. Tako poceni razprodajati slovensko surovino je napačna gospodarska politika in to se ne bi smelo dogajati," je dejal. Število zaposlenih na žagah bi namreč lahko v najslabšem scenariju upadlo s 1500 na 500.
Slovensko surovino znamo po njegovih besedah sami posekati in razžagati, država pa bi morala biti zelo selektivna pri podpori in dajanju koncesij tujcem na področju lesarstva. Zato se slovenski žagarji pogovarjajo o oblikovanju gibanja, s kateri bi pritisnili na politiko, da ne bi več podlegala tujim lobijem in neoliberalističnim težnjam velikih igralcev.
Povečan izvoz - podhranjene žage
Žagar in podpredsednik sekcije Marijan Sadek je pa je opozoril, da bi Škoti po novi zakonodaji od Slovenskih državnih gozdov takoj pridobili 35 odstotkov kapacitet. "Naše žage so podhranjene, imajo proste kapacitete, vendar ne pridemo do surovin, saj je preveč izvozijo," je dejal. Zadnja leta slovenski žagarji namreč beležijo upad žaganja hlodovine, predvsem na račun povečanega izvoza.
1