Začetek vrha EU v znamenju ocen o stabilizaciji krize

Po nizu kriznih sestankov zaradi dolžniških težav naj bi se voditelji na vrhu tokrat osredotočili na spodbujanje rasti in ustvarjanje novih delovnih mest. Zasedanja se prvič v novem mandatu udeležuje premier Janez Janša.

Pred začetkom vrha EU so zasedali finančni ministri držav območja evra, ki so ugotovili, da je Grčija v zadnjih tednih dosegla zadosten napredek pri izpolnjevanju dogovorjenih zavez na področju varčevalnih in reformnih ukrepov.

Ukrepi so bili pogoj za novo pomoč, a dokončna odločitev o drugem programu pomoči je odvisna od uspeha odpisa dolga s strani zasebnih upnikov.

Grčija je "hitro in odločno ukrepala na področjih varčevanja" Ministri so ugotovili, da je Grčija sprejela vso potrebno zakonodajo ter hitro in odločno ukrepala na področjih varčevanja, boljšega nadzora nad porabo sredstev, regulacije finančnega sektorja, sprememb pokojninskega sistema in strukturnih reform.

A obenem je evroskupina ponovila, da sta pogoja za dokončno odobritev drugega progama javne pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov uspešna operacija odpisa dolga z visoko udeležbo zasebnih upnikov in pozitivna ocena trojke predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) glede kakovosti uresničevanja predhodno sprejetih varčevalnih in reformnih ukrepov. To bo ta podala v naslednjih dneh.

"Ponudba zasebnim upnikom vsebuje dovolj privlačne pogoje" Finančni ministri držav območja evra - Slovenijo je na zasedanju zastopal državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec - so izrazili prepričanje, da grška ponudba zasebnim upnikom vsebuje dovolj privlačne in edinstvene pogoje, da se bodo ti nanjo odzvali v velikem številu, je v sporočilu za javnost po današnjem srečanju ministrov zapisal šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker.

Zavarovanja grških obveznic s strani začasnega sklada za zaščito evra Ministri so sicer odobrili posebno orodje zavarovanja grških državnih obveznic s strani začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), kar bo ECB in drugim nacionalnim centralnim bankam območja evra omogočilo, da grške državne obveznice znova začenjajo sprejemati kot zavarovanje pri operacijah refinanciranja grških bank. To so te namreč prekinile, potem ko je bonitetna hiša Standard & Poor's oceno za obstoječe grške obveznice znižala na raven delnega bankrota.

To je zelo dobra novica za grške banke, ki so jim sredstva ECB praktično edini vir likvidnosti. Ministri so odobrili tudi poseben mehanizem za dokapitalizacijo grških bank v primeru resnih groženj njihovi stabilnosti.

Ministri so poleg tega odobrili še 30 milijard evrov vredni javni prispevek k odpisu dolga s strani zasebnih upnikov. Gre za 24-mesečne obveznice EFSF, ki jih bodo prejele sodelujoče banke in zavarovalnice kot neke vrste "sladkorček", s katerim so jih države območja evra oktobra lani prepričale v prostovoljni odpis dolga. Kot rečeno, pa je ta del javne pomoči odvisen od uspeha operacije zamenjave obveznic, s katero naj bi zasebni upniki Grčiji odpisali za 107 milijard evrov dolga.

Odbor Evropskega parlamenta za status kandidatke za Srbijo Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta je medtem sprejel resolucijo o Srbiji, v kateri je izrazil upanje, da bo Srbija na vrhu EU dobila status kandidatke za članstvo v uniji. Pozval je tudi k čim prejšnjemu začetku pogajanj o članstvu, če bo Srbija nadaljevala reforme.

"Jasno je, da ima Srbija veliko prijateljev v Evropskem parlamentu, ki je ponovno poslal pozitiven signal Beogradu, pa tudi Svetu EU, ki mora danes formalno sprejeti odločitev, da Srbiji dodeli status kandidatke," je po sprejetju resolucije poudaril njen avtor, poročevalec parlamenta za Srbijo Jelko Kacin (ALDE/LDS).

Pozdravili napredek Črne gore; zaskrbljenost glede BiH Odbor je sprejel tudi resolucijo, v kateri je pozdravil napredek Črne gore na poti EU in pohvalil njena prizadevanja za krepitev regionalnega sodelovanja. Glede Bosne in Hercegovine pa je odbor izrazil zaskrbljenost nad omejenim napredkom, ki ga je dosegla država pri stabilizaciji ter gospodarskem in družbenem razvoju.

V petek slovesen podpis pogodbe o fiskalnem paktu V petek bo ob robu vrha slovesen podpis pogodbe o fiskalnem paktu. Temelj pogodbe je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni uravnoteženi ali v presežku. Zlato pravilo bo treba zapisati v ustavo ali podobno zavezujočo zakonodajo.