Sreda, 10. 5. 2017, 4.31
6 let, 6 mesecev
Za lomilce kosti so rožnati časi mimo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,30
3
Za rubežnike, ki nepričakovano potrkajo na vrata in zahtevajo poplačilo dolgov, so zlati časi mimo. Sodni izvršitelji pričakujejo drastičen upad izvršb, nekateri so že morali zapreti svoja vrata.
Po podatkih Zbornice izvršiteljev Slovenije je za izterjavo dolgov v državi trenutno pooblaščenih 39 sodnih izvršiteljev ali, kot jih po domače imenujemo, rubežnikov. Njihovo število se zmanjšuje, prav tako na letni ravni zaznavajo tretjino manj izvršb premičnin. Izvršbe nepremičnin so namreč v pristojnosti sodišč.
Morda vas zanima še:
Rubežev vozil na lizing vse več
Rubežniki pri Juretu Jankoviću
Rubežniki prostore ACH zapustili z dolgim nosom
Ker smo v obdobju objave uspešnosti poslovanja podjetij za minulo leto, smo želeli preveriti, katerim izvršiteljem gre kljub koncu krize najbolje. A ker ti niso zavezani k oddaji poslovnih poročil, podatki o njihovem poslovanju niso javni.
Drastičen upad prometa
Eden od večjih izvršiteljev v Sloveniji Goran Ivkovič ne ve, zakaj niso dolžni poročati o svojem poslovanju. "Delamo to, kar nam nalaga zakonodaja in za kar imamo koncesijo. Sicer pa svojega poslovanja ne skrivamo. Lani smo imeli 1,3 milijona evrov prihodkov," po umiku enega od najodmevnejših sodnih izvršiteljev Marijana Hojsa iz Kamnika pojasnjuje lani največji slovenski izvršitelj.
Najpogostejši so rubeži zaradi neplačila storitev telekomunikacijskim operaterjem in zavarovalnicam. Gre za zneske od sto do 700 evrov.
Hojs se je namreč pred dvema letoma po 15 letih dela odločil opustiti dejavnost. Menda zaradi groženj in pritiskov tistih, ki jim je rubil, a bolj verjetno zaradi odhoda v pokoj. Njegovo pisarno je namreč prevzel zet Denis Paternost.
"Letos so razmere katastrofalne za vse izvršitelje, bližamo se kritičnim trenutkom. V naši pisarni pričakujem okoli 40-odstoten upad prometa," napoveduje Ivkovič, ki pa razlogov ne pripisuje koncu krize. Ta po njegovem prepričanju povzroči le okoli 10-odstoten porast poslov. Z drugimi besedami to pomeni, da po koncu krize tisti neplačniki lahko znova poravnavajo svoje obveznosti.
Ivkovič razloge za upad dela bolj pripisuje spremenjenemu sistemu izterjav, kjer je ogromno zunajsodne izterjave v zadnjih letih prešlo v roke podjetij za izterjavo dolgov.
"Včasih je upnik izterjave zaupal izvršiteljem in se sam ukvarjal z zunajsodnimi izterjavami. Zdaj se s tem ukvarjajo specializirana podjetja, ki le v skrajnih primerih izterjave zaupajo pooblaščenim sodnim izvršiteljem," pojasnjuje Ivkovič, ki meni, da bi jim morala zakonodaja omogočati vso izvršbo in koordinacijo primerov, od neporavnanega računa do izvršbe na osebne dohodke in nepremičnine.
Zadnji dve leti posle prevzemajo drugi
Z njim se strinja tudi največji Obalni izvršitelj Franko Slavec, ki je lani z izterjavami ustvaril pol milijona evrov prihodkov oziroma okoli tretjino manj kot leto prej.
"Število izvršb se znatno zmanjšuje, saj velika podjetja za izvršbe dolgov svojih strank v zadnjih dveh letih vse bolj uporabljajo storitev specializiranih podjetij, ki opravljajo predizterjavo dolgov," pojasnjuje Slavec.
"Dolžniki se za osebni stečaj odločajo že ob tisoč evrih obveznosti. Premoženje prepišejo na sorodnike ali prijatelje, sami pa živijo enako kot prej. Država jim ne more nič, še manj pa izvršitelji. Stečajni upravitelji se običajno na koncu osebnega stečaja odločijo za odpis dolgov," opozarja primorski izvršitelj Franko Slavec.
Ta se odvija tako, da upniki tem podjetjem dostavijo sklepe sodišč. "Zaposleni v teh podjetjih običajno dolžnikom po telefonu grozijo, da jim bodo v primeru neplačila obveznosti na dom poslali rubežnika," razloži primorski izvršitelj. Za podjetja, ki imajo veliko neplačnikov, je to cenejša pot. Medtem ko imajo izvršitelji določeno enotno tarifo, se lahko upniki s podjetji za izterjavo dolgov pogajajo o ceni.
Oba izvršitelja napovedujeta, da bodo nekateri izvršitelji prisiljeni zapreti vrata svojih pisarn oziroma so jih že, drugi pa drastično zmanjšati število zaposlenih. Ivkovič je na primer v zlatih časih zaposloval krepko več kot 20 ljudi, danes jih ima le še 17.
Zneski izterjav znašajo okoli 500 evrov
Kot najpogostejše izterjave Ivkovič navaja rubeže zaradi neplačila storitev telekomunikacijskim operaterjem in zavarovalnicam. Gre za zneske od sto do 700 evrov.
Na vprašanje, ali zmanjšan obseg dela sodnih izvršiteljev pomeni tudi večjo družbeno korist, Ivkovič odgovarja: "Za družbeno korist je dobro, da so izvršbe tudi opravljene. Če država nima izvršbe, je enako, kot da nima sodstva. Sankcije za dolžnike morajo obstajati," je prepričan Ivkovič.
"Druga stvar pa je, če izvršb enkrat ne bo več. To pomeni, da državljani ne bodo imeli več dolgov in bomo postali država blagostanja. To je za državo zagotovo krasno," pravi največji slovenski izvršitelj, ki pa se boji, da ta čas še ni blizu. Bolj kot takšen scenarij napoveduje novo krizo in znova več dela zanje.
Zloraba osebnega stečaja
Izvršitelj Slavec kot veliko težavo navaja še zlorabo instrumenta osebnega stečaja, ki vse izvršilne postopke prekine. "Dolžniki se za osebni stečaj odločajo že ob tisoč evrih obveznosti. Premoženje prepišejo na sorodnike ali prijatelje, sami pa živijo enako kot prej. Država jim ne more nič, še manj pa izvršitelji. Stečajni upravitelji se običajno na koncu osebnega stečaja odločijo za odpis dolgov," opozarja Slavec.
Med večje slovenske izvršitelje spadajo še Denis Paternost, Peter Omahen in predsednik zbornice izvršiteljev Zoran Kuret Marolt. Ti za naša vprašanja niso bili dosegljivi.
3