SiolNET. Posel danes Novice
4,20

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Analiza

Z denarjem za pokojnino bodo lahko tvegali tudi javni uslužbenci

4,20

termometer

posel, pisarna, podjetništvo
Foto: Thinkstock

Pokojninski skladi, v katerih za dodatno pokojnino varčuje več kot pol milijona Slovencev, v zadnjem času ustvarjajo visoke donose. Pri tem posebej odstopajo novi, bolj tvegani skladi. V njih bodo odslej varčevali tudi javni uslužbenci.

Z začetkom januarja bo lahko za dodatno starostno pokojnino v bolj tveganih in donosnih naložbah varčevalo tudi več deset tisoč slovenskih javnih uslužbencev.

Po dveh letih čakanja na vsa dovoljenja bo namreč tako imenovani sklad življenjskega cikla zaživel tudi za zaposlene v javnem sektorju. Ti so v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje vključeni pri Modri zavarovalnici in zanje premije plačuje državni proračun.

S tem bodo vsi javni uslužbenci, mlajši od 60 let, dobili možnost, da do zdaj zbrana sredstva pustijo na varnem v zajamčenem podskladu, sveže premije pa preusmerijo v bolj tvegane podsklade. V njih je več delniških naložb in so brez jamstva, v zadnjem času pa dosegajo precej višje donose od "starih" pokojninskih skladov.

Do zdaj zbrali več kot 700 milijonov evrov

V kratkem se bo tako preoblikoval zaprti sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU), v katerem je več kot 170 tisoč aktivnih zavarovancev. Ti imajo skupaj s tistimi, ki niso več zaposleni v javnem sektorju in jim sredstva do upokojitve stojijo na računu, za več kot 712 milijonov evrov privarčevanega denarja.

Nastal bo krovni sklad, ki bo sestavljen iz treh podskladov. Prvi bo imel najbolj agresivno naložbeno politiko z največjim odstotkom delnic v portfelju. Drugi podsklad bo zasledoval bolj preudarno naložbeno politiko in bo imel nekoliko višji odstotek varnejših naložb. Tretji podsklad bo zajamčen in bo imel še naprej predpisan odstotek zajamčenega donosa.

"Obstoječi zavarovanci bodo s preoblikovanjem vključeni v podsklad z zajamčeno politiko, nato pa bodo imeli glede na starost možnost izbire bolj tvegane naložbene politike," so nam pojasnili na Modri zavarovalnici.

Več o pogojih varčevanja za javne uslužbence v zloženki Modre zavarovalnice

Drugi pokojninski steber je bil v Sloveniji vzpostavljen v obdobju po letu 2000 z namenom, da posamezniki sami prevzamejo del varčevanja za starost. Obvezno pokojninsko zavarovanje oziroma prvi steber namreč ne zagotavlja več ustrezne pokojnine. Drugi pokojninski steber je bil v Sloveniji vzpostavljen v obdobju po letu 2000 z namenom, da posamezniki sami prevzamejo del varčevanja za starost. Obvezno pokojninsko zavarovanje oziroma prvi steber namreč ne zagotavlja več ustrezne pokojnine.

Tvegajo lahko samo mlajši od 60 let

Za ilustracijo, ko bo javni uslužbenec dopolnil 50 let, ne bo smel več varčevati v najbolj tveganem podskladu. Ko bo star 60 let, pa bo prešel v zajamčenega.

Prehodi med posameznimi podskladi bodo mogoči enkrat na leto, in to brez stroškov, vendar bo lahko oseba izbrala le manj tvegan podsklad od tistega, ki mu dejansko pripada po starostni strukturi.

Mlajši javni uslužbenci se bodo lahko odločili tudi za prenos vseh do zdaj privarčevanih sredstev v podsklade brez zajamčenega donosa. Vendar bodo ob tem posebej seznanjeni o s tem povezanim tveganjem, torej da lahko del sredstev tudi izgubijo.

Izboljšali privlačnost pokojninskega zavarovanja

Kljub tveganju je varčevanje v delniških naložbah v zadnjem času vedno bolj privlačno predvsem za mlajše zavarovance, ki jih motijo konservativna naložbena politika slovenskih pokojninskih skladov in posledično nizki ustvarjeni donosi.

Z začetkom januarja bo lahko za dodatno starostno pokojnino v bolj tveganih in donosnih naložbah varčevalo tudi več deset tisoč slovenskih javnih uslužbencev. Z začetkom januarja bo lahko za dodatno starostno pokojnino v bolj tveganih in donosnih naložbah varčevalo tudi več deset tisoč slovenskih javnih uslužbencev. Foto: Thinkstock

"Skladi z bolj tveganimi naložbenimi politikami so pomembno izboljšali privlačnost pokojninskega zavarovanja – zlasti za mlajše varčevalce. Do tega trenutka so, glede na doseženo, tudi upravičili pričakovanja o višji donosnosti," so povedali v Moji naložbi.

"Ker bodo nizke obrestne mere, vsaj v evroobmočju, vztrajale še nekaj let, so vsekakor primerna alternativa za varčevanje. Vendar je hkrati treba upoštevati tudi pričakovano večjo nihajnost – v posameznih obdobjih (četrtletje, polletje ali tudi letno) bodo donosi v teh skladih lahko tudi negativni," so še opozorili v mariborski družbi, ki je v lasti Save Re.

V povprečju 2,5-odstotni četrtletni donos

Podskladi, ki jih ponujajo že praktično vsi na trgu, so namreč tudi v tretjem četrtletju letos dosegali nadpovprečno visoke donose. Tudi ob visokem nihanju tečajev delnic na borzah po svetu so bili njihovi donosi tudi nekajkrat višji od donosov starih zajamčenih skladov.

 

Pri Pokojninski družbi A je na primer zajamčeni posklad ustvaril enoodstotni dejanski donos, pri uravnoteženem in delniškem podskladu pa je donos presegel dva odstotka. Še večje so bile razlike pri Zavarovalnici Triglav ali katerem drugem upravljavcu pokojninskih skladov. Slika je bila podobna v celotnem letošnjem letu.

Po naših izračunih so vsi zajamčeni (pod)skladi od julija do septembra letos v povprečju dosegli okoli 1,5-odstotni dejanski donos. Drugi, bolj tvegani podskladi so medtem ustvarili več kot 2,5-odstotnega, nekateri so z donosom presegli štiri odstotke.

Zakaj tako visoki donosi pokojninskih skladov

Tretje četrtletje letošnjega leta je bilo za pokojninske sklade zelo uspešno, saj so močno nadpovprečne donosnosti dosegli tako zajamčeni skladi kot skladi življenjskega cikla.

"Letos je imela pozitiven vpliv na poslovanje skladov – poleg globalnega gospodarskega okrevanja – vloga centralnih bank. Te so ohranjale ohlapne denarne politike in s tem nizke ravni obrestnih mer," so dogajanje pojasnili v Prvi osebni zavarovalnici. Izpostavili so tudi zniževanje zahtevane donosnosti na slovenske državne obveznice, ki so pomembna naložba pokojninskih skladov.

"Letos so najvišjo donosnost dosegli lastniški vrednostni papirji. Navkljub močnem padcu cen obveznic po ameriških volitvah je tudi doprinos obveznic pozitiven," so medtem povedali v Modri zavarovalnici. Doseganje zajamčene donosnosti v letošnjem letu bo odvisno predvsem od gibanja cen obveznic decembra. "Vsekakor pa pričakujemo, da bo dosežena višja donosnost od zajamčene pri vseh pokojninskih skladih, ki ponujajo zajamčeno donosnost. Pri skladih brez zajamčene donosnosti pa bo donosnost precej višja," so dodali v Modri zavarovalnici.

Pri Prvi tvegajo, pri Moji naložbi ne

Kljub temu so izkušnje glede tega, koliko ljudi se odloči za bolj tvegano varčevanje, zelo različne. "Po naših izkušnjah se je za spremembo naložbene politike, torej spremembo iz zajamčenega sklada v bolj tvegane sklade, odločilo zanemarljivo malo posameznikov. Vsega skupaj nekaj manj kot 800 posameznikov je v skladih, ki nimajo zajamčene donosnosti," so povedali v Moji naložbi, kjer imajo več kot 30 tisoč zavarovancev.

Pri Prvi osebni zavarovalnici je drugače. "Glavnina na novo vplačane premije se razporeja v sklade glede na starost posameznikov. Konec septembra se je tako v dinamični (najbolj tvegani, op. p.) sklad prelilo 39 odstotkov na novo vplačane premije, v uravnoteženi 37 odstotkov, v zajamčena sklada pa skupno 24 odstotkov," so navedli. 

Postopno pri Prvi beležijo tudi več prenosov sredstev, zbranih do uvedbe skladov življenjskega cikla. Po dostopnih informacijah se za ta korak odločajo predvsem bolje poučeni vlagatelji, ki so seznanjeni tako s koristmi kot s tveganji prenosa.

 

Zakaj država plačuje premije za javne uslužbence

Zaprti sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU) je bil ustanovljen leta 2004, in sicer v postopku pogajanj med reprezentativnimi sindikati javnega sektorja in vlado. Tedaj so sindikati dogovorjeno uskladitev plač zamenjali s premijo pokojninskega zavarovanja, izborili pa so si tudi izjemno nizke stroške upravljanja sklada.

Zaradi varčevanja omejili premije

Po naših informacijah so v preteklosti le redki javni uslužbenci poizvedovali o možnostih varčevanja v bolj tveganih podskladih. Tudi če se bodo odločili, da bodo v njih vplačevali sveže premije, od tega ne bodo imeli veliko koristi.

Mesečna plačila, ki so bila že v preteklosti nizka in so v povprečju znašala nekaj več kot 30 evrov, so se junija 2013 z dogovorom o varčevalnih ukrepih občutno znižala. Od tedaj javni uslužbenci iz proračuna prejemajo borih nekaj evrov mesečne premije.

Vendarle se varčevalni ukrepi in s tem omejitve premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za javne uslužbence že v prihodnjem letu postopno odpravljajo. Sindikati javnega sektorja so se namreč z vlado prejšnji teden dogovorili, da se bodo premije vse leto izplačevale v 30 odstotkih, za starejše od 50 let v polovičnem znesku od marca dalje, za starejše od 55 let pa v kar 80 odstotkih.

Koliko denarja bo za premije javnih uslužbencev šlo iz proračuna, še ni znano. Trenutno vlada za njihovo dodatno pokojninsko zavarovanje namenja "le" okoli devet milijonov evrov, polna premija pa bi davkoplačevalce stala kar okoli 65 milijonov evrov letno.

Z davčno olajšavo do dodatnega denarja

Drugače je, če se bodo javni uslužbenci odločili, da sami individualno varčujejo in pri tem izkoristijo davčno olajšavo.

Za vse vplačane premije v dodatno pokojninsko zavarovanje lahko namreč tako kot drugi zavarovanci uveljavljajo posebno olajšavo, ki neposredno znižuje njihovo dohodninsko osnovo. Najvišji znesek davčne olajšave znaša 5,844 odstotka bruto plače posameznika, vendar na letni ravni ne več kot 2.819 evrov.

Poenostavljeno povedano: če bi v pokojninski sklad vsak mesec vplačevali po 50 evrov, bi imeli ob koncu leta na računu zbranih okoli 600 evrov. K temu bi se prištel še (zajamčeni) donos, dobili pa bi vrnjenih tudi okoli 162 evrov dohodnine (v povprečju 27 odstotkov).

Denar rast graf Foto: Ana Kovač

Nezanimanje in odpor do pokojninskih skladov

Čeprav je denar v pokojninskem skladu mogoče z davčno olajšavo oplemenititi tudi za nekaj deset odstotkov na leto, upravljavci še vedno čutijo odpor do sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja oziroma nezanimanje za varčevanje v njem.

To zelo nazorno kaže nizko število individualnih zavarovancev. Velika večina jih je namreč v drugi pokojninski steber vključenih prek kolektivnih shem oziroma podjetij. Po podatkih iz konca lanskega leta jih individualno varčuje zgolj pet odstotkov oziroma 18 tisoč ljudi.

Pokojninski skladi se kljub zakonskim omejitvam in naraščajočemu številu zavarovancev, ki ob upokojitvi izberejo rento, tudi še naprej spopadajo z dvigom denarnih sredstev. 

Leta 2014 je okoli 25 tisoč ljudi dvignilo več kot sto milijonov evrov, lani pa so morali skladi okoli 17 tisoč ljudem izplačati okoli 70 milijonov evrov. Letos so številke o izrednih dvigih sredstev iz pokojninskih skladov podobne.

Za primerjavo, v celotnem sistemu je za nekaj manj kot dve milijardi evrov premoženja. V sklade redno plačuje nekaj manj kot 360 tisoč zavarovancev, ki letno vplačajo za okoli 150 milijonov evrov svežih premij.

Pokojnine bodo (pre)nizke

Drugi pokojninski steber je bil v Sloveniji vzpostavljen v obdobju po letu 2000 z namenom, da posamezniki sami prevzamejo del varčevanja za starost. Obvezno pokojninsko zavarovanje oziroma prvi steber namreč ne zagotavlja več ustrezne pokojnine, z vsako pokojninsko reformo pa se nadomestitvena stopnja in s tem pokojnina znižuje.

O nizki finančni pismenosti in tem, da se ljudje premalo zavedajo pomembnosti lastnega varčevanja za starost, v nedavnem pregledu področja pokojnin OECD 2016 ugotavlja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Komentarji

4

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bog1953 / 19.12.2016. ob 12:19 +1 0

    Kdor nima pameti krajše od 5 let, bo vedel, kako je s skladi. hitro in to zelo, zelo hitro izgubiš tudi 90% privarčevanega.

    +1 0
  • Kritik / 19.12.2016. ob 20:20 +1 0

    Vse kar moraš vedeti je, da nikoli in nikdar ne zaupaj nikomur več v naši državi. :(

    +1 0
  • meva / 19.12.2016. ob 12:47 +1 - 1

    Krivično je govoriti o finančni nepismenosti, saj vsi dobro vemo kakšna mizerna pokojnina nas čaka ... kljub temu, da v celoti odvajaš v 1.steber, moraš od plače še varčevati .. tega obstoječi upokojenci niso rabili, kljub temu pa imajo večje pokojnine, kot jih lahko kdorkoli od bodočih upokojencev pričakuje ...

    +1 - 1
delitve: 13
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin