WWF: Jedrska energija je predraga

Na konferenci o vodah v Budimpešti je to vprašanje postavil direktor Svetovnega sklada za naravo (WWF) Stephan Singer. Ob tem je izpostavil investicije v Nabucco ter Južni in Severni tok, ter spomnil, da trenutno aktualna jedrska energija predstavlja zgolj pet odstotkov vseh svetovnih virov energije in da ima zgolj šest držav 80 odstotkov vseh nuklearnih elektrarn. "Jedrska energija je predraga," je prepričan Singer. "Sveti gral" Direktor za podnebno strategijo in podnebna pogajanja pri Evropski komisiji Artur Runge Metzger je izpostavil, da energetska mešanica v EU predstavlja "sveti gral" in da unija odločitev za jedrsko energijo prepušča državam članicam. Za uvoz nafte in plina do 2,3 odstotka BDP Predstavil je načrt, ki ga je pripravila Evropska komisija za prehod v konkurenčno gospodarstvo do leta 2050. Načrt predvideva, da naj bi od leta 2010 do 2050 letno omenjenemu cilju namenili 270 milijard evrov, kar predstavlja 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda EU. Singer je ob tem spomnil, da EU vsako leto porabi več kot 1,5 odstotka BDP, celo do 2,3 odstotka BDP, zgolj za uvoz nafte in plina.

Omenjena sredstva naj bi bila po besedah predstavnika Evropske komisije po načrtu vložena v gospodarstvo, v ustvarjanje novih delovnih mest. Od leta 2010 do 2050 naj bi tako samo pri nakupu goriva prihranili med 175 do 320 milijard evrov letno. Poraba energije naj bi se zmanjšala za 30 odstotkov, zgolj v letu 2050 pa naj bi prihranili 400 milijard evrov pri uvozu plina in nafte. Do leta 2020 naj bi z načrtom ustvarili tudi 1,5 milijona novih delovnih mest.

O načrtu bodo na neformalnem srečanju na Madžarskem v teh dneh spregovorili tudi okoljski ministri držav članic.

"Ne zmanjkuje nam nafte, temveč poceni nafte" Singer je sicer prepričan, da smo pri razvoju obnovljivih virov energije preveč sramežljivi. Pokazal je primer vetrne energije, ki predstavlja zgolj dva odstotka energije na globalni ravni. Opozoril je, da nam ne zmanjkuje nafte, temveč nam zmanjkuje poceni nafte. "Cena nafte bo kasneje, ko bo svet prehajal v nizkoogljično družbo in se bo povpraševanje zmanjšalo, zopet znižala. To lahko povzroči, da se bodo nekatere države ponovno odločile večati porabo črnega zlata," je opozoril.

Obenem so sogovorniki opozorili na izziv spremembe življenjskega stila, ki čaka prebivalce pri prehodu v nizkoogljično družbo. Sprememba načina življenja lahko traja tudi več desetletij.

Dvodnevno konferenco o vodah, ki se v četrtek zaključuje z obiskom evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravlja Evropski novinarski center EJC.