SiolNET. Posel danes Novice
2,68

termometer

  • Messenger
  • Messenger

William Lazonick: Če boste odpravili korupcijo, vam bo uspelo #intervju

2,68

termometer

 | Foto: Matej Leskovšek
Foto: Matej Leskovšek

Ekonomsko okolje v Sloveniji je zaradi majhnosti trga zahtevno. Ima pa država zaradi izobražene delovne sile veliko prednosti. Če vam uspe izkoreniniti korupcijo, obdržati izobražene delavce in jim omogočiti pridobivanje mednarodnih izkušenj, vam bo uspelo tudi na svetovnem trgu, napoveduje ameriški profesor ekonomije William Lazonick.

William Lazonick z univerze Lowell v Massachusettsu je bil osrednji govornik na včerajšnji mednarodni konferenci FDI Summit v Ljubljani v organizaciji The Slovenia Times in Ekonomske fakultete. Gre za svetovno priznanega ekonomista, ki je pred dvema letoma prejel nagrado HBR McKinsey za najboljši članek, objavljen v najvplivnejši reviji za menedžment Harvard Business Review.

Ker veliko časa nameni raziskovanju plač menedžerjev v ZDA, te so vroča tema tudi v Sloveniji, nam je ob robu konference pojasnil, kako vodstvene delavce nagrajujejo čez lužo. Zanj so milijonska izplačila najbolje plačanim menedžerjem zgrešena.

V svojih raziskavah ste dokazali, da vodstveni kader v ZDA zasluži bistveno več, kot si lahko mislimo. Kaj ste še ugotovili?

Podjetja v ZDA morajo poročati o višini prejemkov svojega najbolje plačanega kadra, zato so ti podatki javno dostopni. Ker pa je večina menedžmenta poleg osnovnih plač deležna tudi nagrajevanja z delniškimi opcijami, njihovi zaslužki niso znani.

Če cena delnice resnično odraža uspešnost podjetja, lahko govorimo o primernem načinu opcijskega nagrajevanja, sicer ne, je prepričan Lazonick. | Foto: Matej Leskovšek Če cena delnice resnično odraža uspešnost podjetja, lahko govorimo o primernem načinu opcijskega nagrajevanja, sicer ne, je prepričan Lazonick. Foto: Matej Leskovšek

Opcijsko nagrajevanje menedžerjev je namreč v devetdesetih letih doživelo izjemen razmah, saj podjetju ne povzroča stroškov, hkrati pa je izjemna spodbuda menedžmentu za boljše poslovne rezultate. Nam se je uspelo dokopati tudi do ocen, koliko ameriški menedžerji zaslužijo z opcijskim nagrajevanjem.

Kakšno je razmerje med osnovnimi plačami in opcijskimi nagradami?

To je zelo odvisno od posameznega primera. Biofarmacevtska družba Gilead Sciencies je na primer v letih 2014 in 2015 za opcijsko nagrajevanje menedžerjev namenila 19 milijonov dolarjev (17,7 milijona evrov). A šlo je za izvršilno ceno delnice, ki je bila določena v pogodbi o zaposlitvi. Tržna cena delnic je nato poskočila na 193 milijonov dolarjev (190 milijonov evrov) oziroma desetkrat več.

To je sicer ekstremen primer, ki pa je za razumevanje pomemben. Govorimo o tako imenovanem "price gougingu", ko prodajalec zaradi odsotnosti alternativnega izdelka zviša tržne cene svojih proizvodov. Zdravilo je bilo namreč učinkovito in so ga lahko tržili po izjemno visokih cenah. Njihova strategija je torej temeljila na špekulativnem povišanju vrednosti delnic, da menedžerji zaslužijo kar največ. Takšnih primerov je veliko. Seveda se dogajajo tudi upadi vrednosti delnic.

Je to po vašem mnenju pravi sistem nagrajevanja menedžerjev?

Ne, gre za zgrešen sistem. Če cena delnice resnično odraža uspešnost podjetja, lahko govorimo o primernem načinu nagrajevanja, sicer ne. Za to obstajajo trije razlogi: prvi je, da inovativna podjetja postajajo vse bolj produktivna, imajo boljše produkte in delajo večje dobičke. Drugi razlog se skriva v špekulacijah, kaj se bo zgodilo v prihodnosti, tretji pa v manipulacijah.

Plače večine delavcev v ZDA stagnirajo, njihova delovna mesta so ogrožena, prav tako ne prejemajo nobenih nagrad.  | Foto: Matej Leskovšek Plače večine delavcev v ZDA stagnirajo, njihova delovna mesta so ogrožena, prav tako ne prejemajo nobenih nagrad. Foto: Matej Leskovšek

Če menedžerje nagrajuješ po špekulacijah in manipulacijah ter tudi na podlagi inovativnosti, je to za podjetje predrago. Največja škoda takšnega početja je, da menedžment ne razmišlja več, kaj bo ustvaril, temveč kaj bo naredil, da bo prejel želeni znesek. Rezultat je stagnacija plač preostalih delavcev.

Kaj se dogaja s plačami srednjega in nižjega razreda delavcev v ZDA?

Plače večine delavcev v ZDA stagnirajo, njihova delovna mesta so ogrožena, prav tako ne prejemajo nobenih nagrad. V nekoliko boljšem položaju so sicer delavci z univerzitetno izobrazbo in delavci s specialnimi znanji. Običajne izdelke znajo danes namreč narediti kjerkoli v svetu.

Ne moremo torej govoriti o povsem prostem trgu dela. Zaposleni se v podjetjih naučijo posebnih znanj, gradijo kariero in so podjetju predani več desetletij. Če podjetja ne poskrbijo za zaposlene, selijo proizvodnjo v tujino s cenejšo delovno silo in gledajo zgolj na večji dobiček, se brezposelnost poveča. Nastane težava. Veste, kaj nastane? Donald Trump.

Če podjetja ne poskrbijo za zaposlene, selijo proizvodnjo v tujino s cenejšo delovno silo in gledajo zgolj na večji dobiček, se brezposelnost poveča. Nastane težava in rodi se Donald Trump. | Foto: Matej Leskovšek Če podjetja ne poskrbijo za zaposlene, selijo proizvodnjo v tujino s cenejšo delovno silo in gledajo zgolj na večji dobiček, se brezposelnost poveča. Nastane težava in rodi se Donald Trump. Foto: Matej Leskovšek

Lahko povlečete kakšne vzporednice ZDA z Evropo? S Slovenijo?

V Sloveniji niti nimate podjetij, ki bi bila sposobna financirati tako dobro plačane menedžerje. Na Švedskem je bilo v devetdesetih letih nekaj podobnih poskusov nagrajevanja menedžerjev kot v ZDA, a so naleteli na negativen odziv javnosti.

Kako vidite značilnega slovenskega menedžerja?

Čeprav sem gostujoči profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti, bi o tem težko sodil. Prej bi moral narediti kakšno raziskavo, ne morem govoriti na pamet.

V Sloveniji je zaradi njene majhnosti ekonomsko okolje zahtevno. Ima pa zaradi izobražene delovne sile in kohezivnega prebivalstva veliko prednosti. Če vam uspe izkoreniniti korupcijo, obdržati izobražene delavce in jim omogočiti pridobivanje mednarodnih izkušenj, vam bo lahko uspelo tudi na globalnem trgu.

Vem, da imate nekaj težav, tudi s pokojninskim sistemom, a s politično voljo jih lahko razrešite. ZDA so v veliko slabšem položaju, saj ni politične volje. Velika Britanija ji je tesno za petami. Težave imajo tudi številne evropske države.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 25
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin