Vprašanja in odgovori o odločitvi hrvaške vlade glede švicarskega franka

Po Sloveniji so se ob tem pojavila številna vprašanja.

Ali na Hrvaškem lahko kupim cenejše švicarske franke kot pri nas? Ne. "Zamrznjeni" tečaji se nanašajo le na obračun obrokov za posojila, ki so jih hrvaški komitenti pri bankah na Hrvaškem najeli v švicarskih frankih. Za nakupe in plačilni promet v švicarskih frankih se še naprej uporabljajo tržni dnevni tečaji, ki se oblikujejo na enak način kot drugje.

Ali bodo počitnice na Hrvaškem zaradi močnega franka dražje? Tečaj franka nima nikakršnega vpliva na oblikovanje cen turističnih storitev na Hrvaškem, prav tako ni spremenil razmerja med evrom in hrvaško kuno. Te cene se bodo oblikovale na enak način, kot če se s švicarskim frankom ne bi nič zgodilo, prav tako kuna zaradi tega v evrih ni nič dražja ali cenejša.

Tisti, ki imajo švicarske franke, pa bodo zanje zdaj dobili več kun, tako da bodo počitnice za tiste, ki plačujejo v švicarskih frankih, cenejše. Za imetnike slovenskih plačilnih kartic sprememb ni, ker se njihovi nakupi pri obračunu pretvorijo iz kun v evre, razmerja med evrom in kuno pa švicarski frank ni prizadel.

Ali bodo nakupi v hrvaških trgovinah dražji? Na to vprašanje ni stoodstotno zanesljivega odgovora, a zagotovo ne sprostitev franka ne odločitev hrvaške vlade o zamrznitvi tečaja za posojilojemalce na to ne bosta imeli neposrednega vpliva. Izjema so izdelki, narejeni v Švici, ki so ob predpostavki nespremenjene cene v švicarskih frankih postali dražji v kunah – a tudi v evrih pri nas.

Koliko časa bo veljal ta ukrep hrvaške vlade? Eno leto, sicer pa se zavzemajo za to, da se poišče dolgoročna rešitev s pretvorbo posojil v švicarskih frankih v posojila v kunah, torej v posojila v domači valuti.

Kdo bo nosil finančno breme razlike med tržnim in "zamrznjenim" tečajem za posojilojemalce? Premier Milanović je odločen: banke. "Ustvarjajo dobičke, torej imajo še prostor za prilagajanje," je povedal med drugim. Banke, ki so bile pripravljene sprejeti tak korak in prevzeti breme nase za tri mesece, mu odgovarjajo, da je ravnal v nasprotju z dogovori, ter napovedujejo možnost varovanja svojih interesov z razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Tudi tožbe na Evropskem sodišču.

Ali so še kje na podoben način "zamrznili" švicarski frank za posojilojemalce? Na Madžarskem, kjer se za odplačevanje posojila v "švicarjih" en švicarski frank obračuna po 256 forintov.

Zakaj na Hrvaškem taka zavzetost in odzivnost, medtem ko naša vlada ne stori nič za svoje državljane? Splošne razmere so na Hrvaškem precej drugačne kot pri nas. Standard države in državljanov je nižji. Na Hrvaškem je okrog 60 tisoč posojil zasebnikov v švicarskih frankih, kar je potencialno več kot 200 tisoč neposredno vpletenih, pravzaprav prizadetih državljanov. In tudi okrog 150 tisoč potencialnih volivcev, kar ni zanemarljivo ob podatku, da so na Hrvaškem letos parlamentarne volitve in da premierju Milanoviću priljubljenost skoraj ves čas mandata pada. Prav nepriljubljenost Milanovića naj bi bila eden od poglavitnih razlogov, da dozdajšnjemu predsedniku Ivu Josipoviću, ki ga podpira Milanovićeva opcija, kot prvemu hrvaškemu predsedniku v zgodovini na volitvah ni uspelo dobiti drugega mandata.

Ali so bili varčevalci na Hrvaškem primerno seznanjeni s tveganji posojila v frankih? Združenje Franak, ki združuje hrvaške posojilojemalce v švicarskih frankih, vztraja, da banke tega niso dovolj jasno in močno poudarile, sami pa tega niso vedeli, ker o tem niso imeli dovolj znanja, pravijo (a so kljub temu prostovoljno sprejeli pogoje takšnih posojil).

Zanimivo je, da so med dolžniki v švicarskih frankih tudi znani hrvaški ekonomisti in visoki politiki, poroča hrvaški portal index.hr. Celo finančni minister Boris Lalovac ima 135 tisoč švicarskih frankov posojila, kmetijski minister Tihomir Jakovina se je za svojo hišo zadolžil za 130 tisoč švicarskih frankov, celo premier Zoran Milanović je za nakup avtomobila (ki ga je menda že prodal in tako zaprl to tvegano posojilo) najel manjše posojilo v "švicarjih".

Ni pa samo trenutno vladajoča opcija najemala posojil v švicarskih frankih: tudi nekdanji gospodarski minister Đuro Popijač se je zadolžil za kar pol milijona švicarskih frankov, nekdanji minister za investicije Domagoj Milošević, natančneje njegova žena, pa si je izposodil 194 tisoč frankov.

Kako lahko zdaj politiki, ki so sami najemali posojila v "švicarjih", trdijo, da tega banke ne bi smele ponujati ter da to ni bilo dobro in dopustno? Dobro vprašanje, ki pa se najbrž ne postavlja samo v primeru Hrvaške. Del odgovora je v tem, da politiki svoje izjave radi prilagajajo dnevnopolitičnim namenom, drugi pa, da so bile kratkoročne vidne prednosti posojil v švicarskih frankih (višji zneski posojil, takrat nižje obresti kot pri evrskih in kunskih posojilih) očitno dovolj mamljive, da so zameglile varnostne ventile za medvalutna tveganja, ki se te dni kažejo v vsej svoji rušilni moči.