Vlagatelje v slovenske obveznice zanima tudi politična stabilnost

Sestanki so potekali ob robu jesenskih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Guverner banke Boštjan Jazbec Jazbec je imel predvsem srečanja na IMF, minister Uroš Čufer pa na Svetovni banki.

IMF: V Sloveniji tudi leta 2014 nazadovanje gospodarske rasti Ključnega pomena za predstavnika države, ki ji IMF tudi v prihodnjem letu napoveduje nazadovanje gospodarske rasti, pa so bila srečanja z investitorji. Jazbec je dejal, da se bo morala država prihodnje leto spet zadolžiti, vprašanje pa je le, za koliko in po kakšni obrestni meri. To je potrdil tudi minister Čufer in dejal, da vlada razmišlja o novem zadolževanju v prvem četrtletju prihodnjega leta.

Čufer: Slovenija danes v boljši kondiciji kot aprila Čufer je povedal, da so bili sogovorniki dobro seznanjeni s položajem v Sloveniji, ki je, po njegovih besedah, danes veliko boljši kot aprila na spomladanskem zasedanju IMF in Svetovne banke. "Ko smo naredili povzetek z investitorji, kaj smo naredili od takrat, ko smo se zadnjič pogovarjali, je več ali manj vidno, da smo dostavili, kar smo obljubili. Manjka nam še očiščenje bančnega sistema, ki ga nismo mogli narediti zaradi zahteve Evropske komisije po stresnih testih. Pojasnili smo, da ko dobimo zeleno luč, bomo to hitro izvedli," je dejal minister in dodal, da posebnih pogovorov o morebitni pomoči Sloveniji s strani trojke (IMF, EU, ECB) ni bilo.

Vlagatelji morajo odmisliti "lokalno folkloro" Vlagatelji naj bi imeli podobne poglede na to, kaj so glavni izzivi, kot jih vidi vlada. "Prvi korak je sanacija bančnega sistema skupaj z razdolževanjem podjetij. Pomembno je, da pripravljamo pravno podlago, torej zakon o sistemski razdolžitvi in insolvenčni zakon, ki bo po očiščenju bank pomagal, da bodo podjetja normalno delovala. Druga tema pa je sama politična stabilnost. Ali bomo lahko toliko časa enotni, da bomo speljali vse pomembne zadeve," je dejal Čufer in dodal, da vlagatelji opažajo celotno medijsko debato in komentarje raznih "igralcev", ki jih včasih presenetijo.

"To je lokalna folklora, ki jo morajo odmisliti," je odvrnil minister v odgovor na vprašanje, kaj o tem razlaga vlagateljem. Minister vztraja, da lahko Slovenija sama financira svoje potrebe in je povedal, da tako tudi bo. "Investitorji imajo dosti boljše mnenje o Sloveniji, kot ga imajo naši domači mediji," je dejal.

IMF: Vlada Alenke Bratušek dosegla napredek v finančnem sektorju O Sloveniji sta že v petek nekaj besed povedala tudi direktor evropskega oddelka pri IMF Reza Moghadam in namestnik direktorja oddelka za proračun pri IMF Phillip Gerson. Oba sta menila, da ima Slovenija za seboj težko obdobje, več pa bo znanega v naslednjih tednih, ko bo delegacija IMF v Ljubljani opravila redna posvetovanja z vlado.

Gerson je dejal, da ima Slovenija težave z bančnim sektorjem zaradi veliko slabih posojil, podjetniški sektor je zelo zadolžen, država pa ima velike potrebe po proračunski konsolidaciji. Tako Moghadam kot Gerson sta menila, da je vlada dosegla napredek, še posebej v finančnem sektorju.

Zdaj ključno poročilo misije IMF Njune besede je potrdil tudi guverner Jazbec in dejal, da bo poročilo misije IMF podlaga za nadaljnje pogovore. Jazbec meni, da se bo Slovenija morala prihodnje leto dodatno zadolžiti. Zaradi vračanja dolga in zaradi tekočih obveznosti. Vprašanje je le, ali se bo to zgodilo na zasebnem trgu ali pa bo morala dobiti pomoč. Pri tem je ključno vprašanje ponovne oživitve gospodarske rasti.

"S pozitivno rastjo bi bil dolg lažje odplačljiv, ne glede na to, kako visok je. Vlagatelje in druge sogovornike zanima vloga države v gospodarstvu, problemi korporativnega upravljanja, zaradi katerih smo prišli v težave, s katerimi se soočamo in tu jih predvsem minister poskuša prepričati, da so ukrepi zastavljeni v smeri, ki omogoča naš dostop na mednarodne finančne trge in zadolževanje po zmernih obrestnih merah," je med drugim povedal Jazbec.

Vlagatelji čakajo stresne teste bank Po njegovih besedah je vlagatelje zanimalo, kdaj bodo objavljeni rezultati stresnih testov za slovenske banke. "Kot veste, so končni rezultati prestavljeni na konec novembra in upam, da bomo lahko takrat investitorje prepričali, da so to dokončni rezultati," je povedal guverner in razložil, da zamuda ni posledica ničesar drugega kot zapletenosti testov, ki jih opravljajo zunanji svetovalci, pri čemer prihaja do metodoloških težav. "Problemi so normalno rešljivi, vendar zamikajo objavo podatkov. Vsem je v interesu, da so podatki dobri. Kakovost in točnost podatkov je sta bolj pomembnapomembni, kot pa časovnica," je dejal guverner.

Podatki o stresnih testih bodo objavljeni za vse banke skupaj. "V primeru dodatnega zadolževanja je to veliko bolj smiselno. Tak je bil dogovor z izvajalci testov. Prvi prenos sredstev na slabo banko pričakujemo konec novembra," je med drugim dejal guverner, vendar opozoril, da bodo objave rezultatov testov in pregledov kakovosti aktive šele začetek postopkov, ki bodo v okvirju Evropske komisije določevali vrednosti terjatev za prenos na slabo banko," je še povedal Jazbec.