Vlada o izhodiščih za državni proračun za leti 2013 in 2014

Vlada je na opravila prvo razpravo o izhodiščih in terminskem načrtu za pripravo predloga proračuna za leti 2013 in 2014. Sprejela je najvišjo dovoljeno višino odhodkov, ki bodo lahko v letu 2013 dosegli 9,5 milijarde evrov, v letu 2014 pa 9,3 milijarde evrov.

"Odhodki bodo lahko v letu 2013 dosegli največ 9,5 milijarde evrov, kar pomeni primanjkljaj v višini 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2014 pa 9,3 milijarde evrov, kar ustreza proračunskemu primanjkljaju v višini 1,8 odstotka BDP," je po seji povedal v.d. direktorja vladnega urada za komuniciranje Anže Logar.

Vlada se je seznanila s predlogom prenovljene programske klasifikacije odhodkov po politikah in programih ter pozvala resorje, naj v enem tednu ministrstvu za finance posredujejo predloge. Ministrstvo pa je zadolžila, naj predlagatelje finančnih načrtov seznani s podrobnejšo programsko strukturo in programsko klasifikacijo dokončno oblikuje do 15. avgusta.

Vlada je sprejela tudi predlog spremembe sklepa o priporočilih glede nagrajevanja članov organov nadzora v gospodarskih družbah, s katerim se podaljšuje obdobje znižanja sejnin do 31. decembra 2014, je še povedal Logar.

Obdobje znižanja sejnin so podaljšali za dve leti To bi se sicer moralo zaključiti konec letošnjega leta, a je, ker finančna kriza še ni končana, po mnenju vlade smiselno, da se obdobje znižanja sejnin vsem članom nadzornih svetov in zunanjim članom upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni neposredni ali posredni lasti RS in v odvisnih družbah teh družb, podaljša še za dve leti.

Vlada odobrila slovenski del finančne pomoči Španiji Vlada je poleg tega odobrila tudi koriščenje sredstev za instrumente financiranja za namen zagotovitve finančne pomoči Španiji iz začasnega sklada za zaščito evra (EFSF). Finančni ministri držav v območju evra bodo o programu pomoči za Španijo odločali v petek, delež Slovenije pa zaenkrat znaša okoli 175 milijonov evrov poroštev.

Pogoji za črpanje pomoči se bodo nanašali na finančni sektor in bodo vključevali tako pogoje za posamezne banke v skladu s pravili EU glede državnih pomoči, kot tudi pogoje za celotni bančni sistem. Vzporedno bo Španija morala izpolnjevati tudi zaveze v okviru postopka čezmernega primanjkljaja ter upoštevati priporočila za odpravo makroekonomskih neravnotežij v okviru evropskega semestra, je zapisala vlada.

Španija že sprejela ukrepe za reševanje bank Španske oblasti so že sprejele več pomembnih ukrepov za reševanje težav v bančnem sektorju. Ti ukrepi vključujejo čiščenje bilanc bank, povečanje minimalnih kapitalskih zahtev, prestrukturiranje depozitnega bančnega sektorja in znatno povečanje rezervacij za posojila na področju nepremičnin in zaseženih sredstev.

Finančni ministri držav v območju evra bodo program pomoči Španiji v višini do 100 milijard evrov predvidoma potrdili na petkovem zasedanju. Načelni dogovor o tem so dosegli 9. julija. Dogovorili so se, da bo Španija sprva dobila na voljo 30 milijard evrov iz EFSF, in sicer za pomoč bankam v nujnih primerih. Slovenski del pri tem znaša okoli 175 milijonov evrov poroštev.

Z resolucijo o preprečevanju kriminala do večje varnosti ljudi Vlada je na seji potrdila tudi resolucijo o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012 - 2016, ki temelji na načelu, da je pri preprečevanju kriminalitete preventiva pomembnejša od represije. Njen temeljni cilj je zagotavljati varnost ljudi ter doseči tako družbeno stanje, da bi se ljudje počutili varne.

Za prebivalce Slovenije in drugih članic EU je zagotavljanje varnosti eno najpomembnejših področij delovanja države, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Robert Marolt. Kot pravi, je zaradi vse večje povezanosti družb v globalnem svetu nujno skupno in usklajeno delovanje držav in vseh resorjev v posamezni državi na tem področju. Policija zato po njegovih besedah ni edini organ, ki se ukvarja s tem področjem.

Resolucija izpostavlja 13 področij zatiranja kriminalitete Omenjena resolucija, kot je predstavil Marolt, izpostavlja 13 področij zatiranja kriminalitete, med drugim premoženjsko in gospodarsko kriminaliteto, boj proti terorizmu, kibernetsko kriminaliteto, prepovedane droge, mladoletniško nasilje in nasilje v družini, varovanje okolja in odvzem premoženjske koristi.

V Sloveniji najpogostejše tatvine, ropi in vlome Največjo skupino kaznivih dejanj, ki jih obravnava slovenska policija, po Maroltovih besedah predstavlja področje premoženjske kriminalitete, kjer gre za različne tatvine, rope in vlome. Za zmanjšanje te kriminalitete bodo med drugim izdelali bolj operativen program sodelovanja med policijo, redarskimi in varnostnimi službami, pojasnjuje državni sekretar. Kot dodaja, je pomembna tudi seznanitev potencialnih oškodovancev s samozaščitnimi ukrepi.