Vlada je določila 60-dnevni plačilni rok

V obravnavo v DZ pošilja predloge zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, novele zakona o DDV in novele zakona o javnem naročanju, je povedal finančni minister Franc Križanič.

Vezava upravičenja do odbitka DDV za tiste, ki so svoj dolg tudi poplačali S predlagano novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV) se uvaja vezava upravičenja do odbitka DDV za tiste, ki so svoj dolg iz tega naslova tudi poplačali. "Končni prodajalec neke dobrine bo lahko DDV odbil po svojih stroških, če bo svoj dolg do dobavitelja tudi poplačal," je pojasnil Križanič ter dodal, da se mu bo v nasprotnem primeru davčna obveznost vzpostavila nazaj.

Z novelo zakona o DDV se bo tako od neplačnika zahtevalo, da 16. dan po poteku roka za plačilo poveča svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka DDV, če bo pred tem že uveljavil odbitek DDV. V primeru, da bo zamujal s plačilom računa, a odbitka DDV še ni uveljavil, pa ne bo smel uveljaviti odbitka v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za plačilo računa.

60-dnevni plačilni rok Križanič pričakuje, da bo to zelo močan ukrep, ki bo pomagal sanirati plačilno nedisciplino in vzpostavil večji red na tem področju. To je tudi namen predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih, s katerim se bo najdaljši rok za plačilo določil pri 60 dneh od dogovorjenega dne opravljene storitve ali dobave blaga. Za javne organe ostaja obveznost plačevanja računov v 30 dneh, je povedal Križanič.

Večstranski pobot medsebojnih obveznosti Hkrati se uvaja večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov - te bo zaenkrat redno mesečno izvajala Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), pozneje pa bodo izvajalca izbrali na javnem razpisu - prijaviti dolžnik, in sicer v 15 dneh od nastale zamude. "Pričakujemo, da bo tako pobotanih kar nekaj terjatev, tako da bo gospodarstvo razbremenjeno tega bremena, ki se je nabralo kot snežna kepa," je povzel Križanič.

Predlog novele zakona o javnem naročanju Vlada pošilja v obravnavo v DZ še predlog novele zakona o javnem naročanju. Ker zdaj ponudniki pogosto kot podizvajalce prijavljajo svoja hčerinska podjetja oz. podjetja, s katerimi so kapitalsko povezani, se podizvajalce, ki dejansko izvajajo javno naročilo, izključi iz neposrednih plačil. Vlada tako predlaga, da se preverja morebiten obstoj lastniške povezave. Če ta obstaja, se bo za podizvajalca štel naslednji podizvajalec, je napovedal Križanič.