Minister za delo Andrej Vizjak je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani med ključnimi nalogami ministrstva za letos izpostavil aktivnosti, povezane z izvajanjem socialne zakonodaje.
Spremembe zakona o delovnih razmerjih (ZDR) želi vlada po njegovih besedah sprejeti do konca leta, pokojninsko reformo pa pod streho spraviti leta 2013.
Prva prioriteta izvajanje aktivnosti povezanih z novo socialno zakonodajo
Kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, je prva trenutna prioriteta ministrstva izvajanje aktivnosti, povezanih z novo socialno zakonodajo, ki je bila sprejeta pod njegovim predhodnikom Ivanom Svetlikom.
Po Vizjakovih besedah zakonodaja dobro zastavljena
Ta zakonodaja je po Vizjakovih besedah dobro zastavljena, saj preprečuje kopičenje posameznih pravic in tako popravlja anomalije, ki so posameznikom omogočale neupravičeno koriščenje socialnih transferov. Ob tem se minister zaveda, da bo zakonodaja, ki med drugim jemlje pravico do državnih štipendij dijakom, povzročila veliko "revolta". Kot je poudaril, pa ministrstvo na zahteve po drugačnih rešitvah, ki prihajajo iz različnih strani, dokler ne bo evalvacije učinkov novega sistema, ne bo pristalo.
"Delamo vse, da bi upravičenci čim prej dobili socialno pomoč"
Po Vizjakovih besedah delajo vse, da bi upravičenci čim prej dobili socialno pomoč, saj se zavedajo stiske teh ljudi. 7500 novih upravičencev naj bi izplačila prejelo v ponedeljek, še več pa naj bi jih sredstva dobilo 15. in 21. marca.
Druga prioriteta prenova zakona o delovnih razmerjih
Pod drugo prioriteto v programu ministrstva za letošnje leto je minister izpostavil prenovo ZDR, pri čemer bo v ospredju načelo prožne varnosti, paralelno pa še vzpostavitev sklada za odpravnine. V zvezi s spremembami ZDR je napovedal socialni dialog, želi pa si, da bi jih vlada sprejela do konca leta. V katero smer bodo šle spremembe delovnopravne zakonodaje, Vizjak javno ni želel pojasniti, saj ne želi ponavljati napak predhodnikov in se želi pred njihovo predstavitvijo uskladiti s sindikati.
Ministrstvo za delo namerava letos vzpostaviti tudi zakonodajo, ki bo omogočila večjo učinkovitost inšpekcijskih služb.
Pri pokojninski reformi bo vlada izhajala iz pokojninskega zakona
Pod naslednjo nalogo pa je Vizjak izpostavil pokojninsko reformo. Pri tem bo vlada po njegovih besedah izhajala iz pokojninskega zakona, ki je padel na lanskem referendumu, saj da so bile nekatere rešitve v njem dobre. Točke, ki niso bile usklajene, bodo skušali reševati drugače. Med drugim se bodo zavzeli, da bodo imeli vplačniki v pokojninsko blagajno vpogled v to, "koliko je njihovega". Sledili bodo cilju, da povečajo število zainteresiranih za vplačevanje v blagajno, je napovedal minister in dodal, da želijo reformo pod streho spraviti do konca leta 2013.
Izpostavil naloge na področju direktorata za družino in socialo
Na področju direktorata za družino bo letos ključna zgodba družinski zakonik, je tudi pojasnil. Če bo na referendumu sprejet, bodo morali sprejeti niz podzakonskih aktov, je dejal.
Na področju direktorata za socialo je napovedal usklajevanje zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer bo potrebno sodelovanje z ministrstvom za zdravje, sprejeti pa bo treba tudi nacionalni program socialnega varstva do leta 2020. Poleg tega ministra delo čaka tudi na področju direktorata za invalide. V tej luči je omenil uredbo za določitev kvote pri zaposlovanju invalidov.
"Strateški cilj povečati število zaposlenih in zmanjšati število brezposelnih"
Državna sekretarka Patricia Čular se je medtem osredotočila na naloge na področju direktorata za trg dela in zaposlovanje. Kot je poudarila, je njihov strateški cilj povečati število zaposlenih in zmanjšati število brezposelnih. Skladno s tem želijo po njenih besedah spodbuditi zaposlovanje mladih in starejših, pri čemer je treba spodbuditi delodajalce, da bodo omogočili prenos znanja od starejših na mlajše.
"Vlaganja v razvoj zaposlenih, prenova zavoda in aktivne politike zaposlovanja"
Čularjeva je napovedala tudi vlaganje v razvoj zaposlenih, prenovo zavoda za zaposlovanje, da se bo hitreje odzival na nastali položaj in da bo bolj tržno usmerjen. Aktivne politike zaposlovanja (APZ) bodo čim bolj prilagajali gospodarstvu, z njihovimi ukrepi pa bodo sledili tudi cilju, da se bo brezposelni čim prej vrnil v delovno razmerje.
Med instrumenti APZ je sekretarka omenila krepitev javnih del, usposabljanj na delovnem mestu, spodbujanja samozaposlovanja ipd. Veliko priložnosti za kreiranje delovnih mest je po njenih besedah tudi v okviru socialnega podjetništva, pri čemer je spomnila, da morajo letos sprejeti strategijo njegovega razvoja.
2
