Vizjak: Nepreglednost pokojninskega sistema gre marsikomu na roke

Minister Vizjak je v intervjuju za Sobotno prilogo Dela poudaril, da bodo spremembe nove pokojninske zakonodaje postopne, premišljene in izpeljane v ustreznih prehodnih obdobjih. Rezultati simulacije učinkov pa po njegovih besedah kažejo, da lahko okrog 150 milijonov evrov finančnega učinka pokojninske reforme pričakujemo že v prihodnjem letu, nadaljnjih 230 do 240 milijonov evrov pa leta 2014. Prav tako bi z reformo preprečili nadaljnji negativni trend padanja pokojnin in nekoliko omilili trend naraščanja števila upokojencev v obdobju do leta 2020, je pojasnil.

Glede pobegov v upokojitev iz strahu pred novim zakonom, ki so se dogajali tudi pred poskusom prejšnje pokojninske reforme, Vizjak pravi, da se temu tudi tokrat ne bo dalo povsem izogniti. Bodo pa po njegovem mnenju ključna sporočila, s katerimi bodo nagovarjali javnost. "Če bomo realni in ljudi ne bomo strašili, bo tega manj," je dejal. Ob tem je omenil polovične ali nenatančne informacije, ki jih objavljajo mediji. Med njimi je ta, da bo treba delati do 65. leta, kar po njegovih besedah ne drži, saj se bo lahko posameznik, ki je delal 40 let in ima dovolj zavarovalne dobe, upokojil pri 60 letih.

Minister je še povedal, da se njihov predlog pokojninske reforme od Pahorjevega razlikuje v temeljnem načelu, kaj sploh je pokojnina. "Izhajamo iz predpostavke, da je to zavarovanje za primer starosti in ne kakršenkoli prejemek." Po njegovih besedah so razlike še v nekaterih drugih ključnih elementih. Z njihovim predlogom naj bi pokojninsko blagajno očistili izdatkov, ki nimajo zveze s pokojninskim zavarovanjem. "Tega zakon, ki je padel na referendumu, ni uredil." Po Vizjakovem mnenju je drugačen tudi glavni kriterij za dosego polnih pogojev za starostno pokojnino, ki je v njihovem predlogu zavarovalna doba in ne starost zavarovanca, kot je bilo v predlogu prejšnje vlade.

Pomembna novost pa so tudi informativni individualni računi, s katerimi želijo nadgraditi preglednost in motivirati posameznike, da se vključijo v pokojninsko zavarovanje in vplačujejo prispevke. "Računi bodo posameznikom omogočili, da se bodo lahko preprosto prepričali, ali jim delodajalci plačujejo prispevke." Vizjak je še povedal, da gre nepreglednost pokojninskega sistema marsikomu na roke. "Mnogi namreč prejemajo mesečne prejemke iz pokojninske blagajne in proračuna, čeprav v pokojninski sistem niso vplačali niti evra."

Glede reforme trga dela je Vizjak dejal, da se pri postopkih sklepanja in odpovedi delovnega razmerja osredotočajo na materialno resnico in ne na proceduro. "Debirokratizacija in poenostavitev postopkov je izjemno pomemben element, ki bo pripomogel k večji prožnosti. Hkrati pa zagotavlja tudi varnost, saj ne spreminjamo oziroma ne krepimo razlogov za razvezo delovnega razmerja," je povedal. Predlog predvideva tudi nižanje odpravnin in krajšanje odpovednih rokov. Vizjaku se zdi pomembno, da se zaposleni čim prej aktivno loti iskanja nove zaposlitve že v času odpovednega roka. "To pomeni, da delavec ohranja zaposlitev, ne pa tudi delovnega mesta. Prizadevamo si za stabilnost zaposlitve in ne za varnost delovnega mesta," je pojasnil.

Ministra v prihodnjih dneh čakajo tudi pogajanja s sindikati in delodajalci. Vizjak pričakuje, da bodo pogajanja s sindikati najtežja pri poenostavitvah postopkov za odpuščanja delavcev in pri predlogu uvedbe začasnega in občasnega dela. Najtrša pogajanja z delodajalci pa minister pričakuje pri poenostavitvah sklepanja pogodb za določen čas in pri enotni pogodbi za nedoločen čas, ki jo predvideva vladni predlog reforme. "Delodajalci bodo zagotovo spet načeli tudi vprašanje plačanega odmora med delovnim časom, kar smo umaknili iz predloga," je dejal.

Ob vsem tem pa je Vizjak poudaril, da začasno delo zamenjujejo z zakonom o malem delu. Minister opozarja, da so v nov predlog vključili dve varovalki: začasno in občasno delo bo po tem predlogu mogoče posredovati le prek zavoda za zaposlovanje, v okviru katerega želijo, da bi se oblikovale borze začasnih in občasnih del, druga varovalka pa se nanaša na zmanjševanje dovoljenega obsega ur pri delodajalcih

Vizjak pričakuje, da so socialni partnerji pripravljeni na pogajanja in da nimajo vnaprejšnjih zadržkov. Minister sicer upa, da bosta reformi začeli veljati že januarja 2013.