Varčevanje in še enkrat varčevanje …

Najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Janez Janša je včeraj sporočil, da bo potrebno varčevanje na vseh področjih, rebalans proračuna za letos pa bo prva resna preizkušnja nove vladne koalicije. 800 milijonov naj bi letos privarčevala nova vlada, tak je očitno načrt koalicije, ki nastaja … Je to realno? Kje je moč še kaj odvzeti smo vprašali nekatere ekonomiste. Kovač: Bolj politična želja kot ekonomska možnost Ekonomist in profesor dr. Bogomir Kovač meni, da je pred novo vlado relativno težavna naloga. Najbrž bo treba nujno zarezati v investicijski del letošnjega proračuna, ob tem pa se je treba zavedati, da je vladni manevrski prostor precej omejen. Zato ker je interventni zakon skupaj z dosedanjimi sklepi socialnih partnerjev sklenil, da se v plačni del proračuna ne bo posegalo. Vse skupaj na področju varčevanja tako ostaja le še na materialnih stroških in na investicijah, opozarja Kovač. Pri materialnih stroških se ne da narediti nič spektakularnega, vsaj ne v velikem obsegu, edina možnost ostaja rezanje pri investicijah. Tu pa imamo še večje težave … ta varčevalni ukrep je seveda nujen, kar zadeva določeno nujno racionalizacijo porabe, ampak je glede na realne možnosti absolutno prenapihnjen. Zelo težko bo doseči takšen rez, to je bolj politična želja kot pa ekonomska možnost, še meni o napovedanem osemstomilijonskem proračunskem prihranku dr. Bogomir Kovač.

Groznik: Osemsto milijonov je spodnji minimum varčevanja Dr. Peter Groznik se zaveda, da je treba približno milijardo evrov na letni ravni privarčevati, ampak ne želi komentirati napovedanega zmanjšanja obsega letošnjega proračuna, ki ga bo prinesel rebalans: "Realno se bo vse videlo, ko bomo videli 'razrez' rebalansa proračuna. Zavedati pa se moramo, da imamo primarni primanjkljaj okoli poldruge milijarde evrov, zato je osemsto milijonov spodnji minimum varčevanja, ki je potreben."

Polanec: Vlada mora najti ravnotežje … Ekonomist dr. Sašo Polanec se sprašuje, kje lahko največ prihraniš, da ne bi bilo velikega odpora? Zagotovo pri javnih naročilih in investicijah, to bo lažje, ker bo odpor zagotovo manjši. Lažje bo na tem področju znižati obseg razpoložljivih sredstev. Kljub vsemu pa vsega od osemsto milijonov na tem področju ne bo mogoče vzeti, poudarja Sašo Polanec. Po njegovem bi bilo bolje, če bi se vlada tega lotila tako, da bi znižala pokojnine, plače in javna naročila ter investicije. Vlada mora najti neko ravnotežje, ki je dolgoročno, pravi Polanec. "Ni mogoče reči plače ali pokojnine bomo znižali, osemsto milijonov se da pri plačah privarčevati, ampak to bi pomenilo dvajsetodstotno znižanje plač ali pa pokojnin." Širša kot je baza za zniževanje, manj vsi 'deležniki' izgubijo," zagotavlja ekonomist Sašo Polanec.

Tajnikar: Brez posega v zdravstveno in pokojninsko blagajno ne bo šlo? Dr. Maks Tajnikar meni, da je realno toliko sicer mogoče privarčevati, ampak gre za zelo veliko številko. Ampak to nikakor ne bi šlo brez poseganja v določene prejemke Slovenk in Slovencev. Državni proračun so namreč med 60 do 70 odstotki različni prejemki ljudi, če želiš tako velik prihranek (osemsto milijonov), potem je v te prejemke preprosto treba poseči. Ne poznam prihodnjega razreza rebalansa proračuna za letos, zato konkretno ne morem omenjene številke komentirati. Osebno pa menim, da takšnega prihranka brez poseganja v zdravstveno in pokojninsko blagajno skoraj ni mogoče izpeljati. Zato je težko razumeti, kako bi to lahko naredili brez določenih rezov v zdravstveni in pokojninski blagajni, pravi Maks Tajnikar