V Švici bodo imeli referendum, ki bi uzakonil največje dopustno razmerje med najnižjo in najvišjo plačo v podjetju, in sicer 1 : 12.
Predlagatelji referenduma pravijo, da tak predlog ne pomeni nižanja plač menedžerjem, ampak lahko pomeni tudi dvig najnižjih plač.
Statistični urad Slovenije smo prosili, da nam posreduje informacijo o tem, kolikšno je povprečno razmerje v slovenskih podjetjih. Točnih podatkov nimajo, vendar so s pomočjo individualnih podatkov za dohodnino v letu 2011 ugotovili, da je razmerje med najvišjo in najnižjo plačo 1 : 106, če upoštevamo podatke o vseh zaposlenih.
Znotraj posameznih podjetij je v Sloveniji največja razlika 1 : 86
Če pa upoštevamo podatke znotraj posameznih podjetij, pa je največja razlika 1 : 86. O povprečju pa je zelo težko govoriti, saj je ogromno podjetij, ki imajo samo enega zaposlenega, kar pomeni, da razlike med najvišjo in najnižjo plačo ni. Razmerje 1 : 2 je v 14 odstotkih podjetij, 1 : 3 v 5,6 odstotka podjetij, 0,1 odstotka podjetij pa ima razmerje med najnižjo in najvišjo plačo 1 : 18.
Vlada RS je z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD) že omejila področje prejemkov in plačnih razmerij v družbah, ki so v neposredni ali posredni večinski lasti RS oziroma samoupravnih lokalnih skupnosti.
Omejitev v vseh družbah, ki so neposredno ali posredno v večinski lasti Republike Slovenije
"Z uveljavitvijo ZPPOGD-a in uredbe so se uveljavila enotna pravila (najvišja mogoča razmerja) pri določanju prejemkov direktorjev (predsedniki in člani uprave, izvršni direktorji, poslovodje in prokuristi) v vseh družbah, ki so neposredno ali posredno v večinski lasti Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali obeh skupaj. Ta pravila morajo organi nadzora upoštevati pri sklepanju pogodb o zaposlitvi, civilnopravnih pogodbah in aneksih k tem pogodbam direktorjev," so nam sporočili iz ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Vprašali smo tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenija, mag. Sama Hribar Miliča, kaj on meni o ideji švicarskih predlagateljev: "Podjetjem je treba pustiti avtonomijo pri določanju plač, ki jih navzgor ne smemo omejevati, še najmanj s kakšnim zakonom, čeprav prav progresivni davki in prispevki, ki so v Sloveniji med najvišjimi na svetu, najbolj destimulirajo visoke prejemke menedžerjev."
Vsi naj imajo koristi od dobrih poslovnih rezultatov
Hribar Milič pa je opozoril še, da je treba istočasno graditi tako kulturo vrednot, ki bo omogočala, da bodo imeli vsi zaposleni, tako najnižje kot najvišje plačani, koristi od dobrih poslovnih rezultatov, saj prevelike razlike med plačami zaposlenih niso v skladu z našim sistemom vrednot in bi močno negativno vplivale na stabilnost podjetniškega in družbenega okolja. Istočasno bi morali biti ključni kadri v podjetjih seveda primerno nagrajeni – primerljivo z njihovimi kolegi v konkurenčnih državah.
Hribar Milič: Osebno bi podprl razmerje 1 : 10
"Ne predstavljam si, da bi v podjetju, ki ima več deset milijonov evrov dobička, na dolgi rok vzdržali konkurenčnost in odlične pogoje poslovanja, če bi ključne strokovnjake, z glavnim menedžerjem na čelu, plačevali, kot je to danes praksa v nekaterih podjetjih v državni lasti, kjer morajo imeti nižjo plačo kot ministri. Osebno bi podprl usmeritev politike podjetja, da so plače v razmerju 1 : 10, dodatne prejemke pa bi tako vodstvo kot zaposleni dobili v odvisnosti od ustvarjenega dobička," je še dodal prvi mož GZS-ja.