Večjih mest je v Sloveniji malo, le sedem mest ima več kot 20.000 prebivalcev, v njih pa živi dobra četrtina prebivalcev, je ob svetovnem dnevu habitatov sporočilo ministrstvo za infrastrukturo.
Med leti 1991 in 2011 se je število prebivalcev v njih počasi zmanjševalo. Največji upad je zabeležil Maribor, in sicer za skoraj 10 odstotkov. Največjo rast pa so od leta 1991 zabeležili v Novem mestu, in sicer štiriodstotno. V Ljubljani se je število prebivalcev povečalo za 1,8 odstotka.
Edino veliko mesto je glavno mesto Slovenije Ljubljana z 273.959 prebivalci. Po velikosti ji sledijo Maribor (109.067), Kranj (41.479), Celje (37.773), Velenje (25.456), Koper (24.996) in Novo mesto (23.341).
S stanovanjskim programom do učinkovite stanovanjske oskrbe
Nov predlog nacionalnega stanovanjskega programa, ki ga trenutno pripravljajo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor, skuša s svojimi cilji in predvidenimi ukrepi prispevati k zagotavljanju primerne in učinkovite stanovanjske oskrbe ter s tem prispevati k uresničevanju strateških usmeritev države na področju prostorskega in urbanega razvoja. V njem je poleg drugih ciljev izpostavljena prenova kot prednostna oblika zagotavljanja primernih stanovanj in višanja bivalnega standarda stanovalcev.
Z njo bomo poleg pridobitve novih stanovanjskih površin lahko dosegli cilj večje energetske učinkovitosti stanovanjskega fonda, s tem pa tudi varčnejšo rabo energije ter znižanje stroškov, ki so povezani z uporabo stanovanja. S stanovanjsko prenovo lahko prispevamo k prenovi degradiranih stanovanjskih in urbanih območij, kar predstavlja eno od pomembnejših prihodnjih aktivnosti ministrstva na področju razvoja mest in naselij.
Bistveni cilji nacionalnega programa so uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, prenova stanovanjskega fonda in večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.
Ukrep sprostitve praznih državnih stanovanj se že izvaja
S konkretnimi ukrepi želijo povečati delež najemnih stanovanj v urbanih centrih, spodbuditi aktivacijo obstoječega in nezasedenega stavbnega fonda in gradnje primernih stanovanj. Ukrep sprostitve praznih državnih stanovanj in prenos uporabe na lokalne skupnosti se medtem že izvaja.
Lažjo dostopnost do stanovanj želijo doseči z ukrepi ureditve razmerja med najemniki in najemodajalci, uvedbe stanovanjskega dodatka, zagotavljanja ugodnejših davčnih pogojev za investitorje in lastnike javnih ter zasebnih najemnih stanovanj ter povečanja števila stanovanj za posamezne ciljne skupine prebivalstva in zagotoviti možnosti (so)bivanja.
2
