SiolNET. Posel danes Novice
0,60

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Uprava NLB v sedlu, privatizacija v zraku

0,60

termometer

Blaž Brodnjak
Foto: Matej Leskovšek

Zaradi odhoda Velike Britanije iz EU, ki je razburkal finančne trge, se upočasnjuje privatizacija NLB. Zato se zastavlja vprašanje, zakaj je nadzorni svet NLB v nepopolni sestavi pohitel z imenovanjem uprave, katere člani so bili tudi del uprave Janka Medje, ki mu je država pred meseci izrekla nezaupnico.

Razkrivamo, v kakšnih okoliščinah je bila imenovana uprava naše največje banke, kako so se spreminjali razlogi, s katerimi so nadzorniki NLB utemeljevali nujnost čimprejšnje popolnitve uprave, in kako jih od odločitev ni odvrnil niti odstop že četrtega člana nadzornega sveta Tita A. Erkerja.

Nenapovedano podaljšanje mandata

Petletni mandat za vodenje uprave NLB je dobil Blaž Brodnjak, ki ga je v upravo konec leta 2012 povabil nekdanji predsednik uprave Janko Medja. Tega je Slovenski državni holding (SDH) februarja letos prisilil k odstopu, vodenje uprave NLB pa je začasno prevzel ravno Brodnjak.

Za novega člana uprave NLB, zadolženega za področje operativnega poslovanja, je bil danes imenovan Madžar Laszlo Pelle, ki bo moral počakati še na dovoljenje Evropske centralne banke (ECB).

Nadzorni svet NLB, v katerem bo v kratkem skoraj polovica novih članov, je šel še korak dlje. Dozdajšnjima članoma uprave Andreasu Burkhardtu in Archibaldu Kremserju je nenapovedano podelil nov petletni mandat, čeprav bi se jima zdajšnji mandat iztekel šele leta 2018.

Tako pri Brodnjaku kot pri Burkhardtu in Kremserju bi moral steči nov postopek presoje ustreznosti s pravili evropskega bančnega regulatorja (EBA), ki še niso veljala ob njihovem imenovanju v letih 2012 in 2013.

Članoma uprave Andreasu Burkhardtu (na sliki) in Archibaldu Kremserju so nenapovedano podaljšali mandat za pet let, na novo pa so imenovali Laszla Pelleja. Članoma uprave Andreasu Burkhardtu (na sliki) in Archibaldu Kremserju so nenapovedano podaljšali mandat za pet let, na novo pa so imenovali Laszla Pelleja. Foto: STA

Odvrnili ostale kandidate

"S tem je uprava največje slovenske banke popolnjena in z enotnim mandatom, kar prinaša umiritev in stabilizacijo korporativnega upravljanja NLB, ki je ključnega pomena za nadaljevanje uspešnega poslovanja banke," so v nadzornem svetu NLB, ki ga vodi Primož Karpe, utemeljili svojo odločitev. 

Že takoj po sprejeti odločitvi SDH, da sproži privatizacijske postopke za NLB, je bilo jasno, da ima največ možnosti za vodenje uprave Brodnjak. Dejstvo, da bo uprava imenovana zgolj do predvidene spremembe lastništva, je namreč od kandidature odvračalo ostale potencialne kandidate, ki prihajajo zunaj banke. 

Poleg tega je Brodnjak po neuradnih informacijah užival tudi podporo Banke Slovenije, ki ima prek postopka podeljevanja dovoljenj za člane uprave pomembno vlogo pri imenovanju vodstev bank. Več o tem smo poročali že aprila.

Enotni mandat upravi prinaša umiritev in stabilnost v upravljanju. Enotni mandat upravi prinaša umiritev in stabilnost v upravljanju. Foto: Matej Leskovšek

Vsi dvomi v imenovanje nove uprave NLB

Kljub temu sta bila današnje imenovanje Brodnjaka ter Pelleja in predčasna podelitev novega petletnega mandata ostalima članoma uprave presenetljiva: 

  1. še v tem mesecu bo po napovedih NLB skupščina, na kateri bo lahko država imenovala najmanj tri nove nadzornike. Anton Ribnikar, Anton Macuh in Janko Gedrih, ki so bili imenovani na februarski skupščini, so namreč zaradi zapletov pri ocenjevanju njihove primernosti za nadzorovanje NLB sredi aprila odstopili. Zakaj se je trenutnemu nadzornemu svetu tako mudilo, da ni mogel počakati samo še dva ali tri tedne, lahko samo ugibamo. 
  2. Od devetih članov ima nadzorni svet trenutno le šest članov, od katerih je eden v odhajanju. Po naših informacijah je pred dnevi odstopil tudi Tit A. Erker. Njegov odstop bo po trditvah naših virov stopil v veljavo, ko bo s tem na skupščini uradno seznanjen lastnik. 
  3. Kredibilnost odločitve nadzornega sveta zmanjšuje tudi to, da sta aktualna vlada in SDH s tem, ko sta sprožila menjave v nadzornem svetu in upravi NLB, dala vedeti, da z njenim vodenjem nista zadovoljna. Spomnimo, da je SDH pred februarsko skupščino omenjal celo možnost, da bi na skupščini izglasoval nezaupnico celotni upravi, torej tudi Brodnjaku, Kremserju in Burkhardtu. Vendar ga je Medja z odstopom prehitel. 
  4. Primož Karpe in Lazslo Urban, ki sta bila v nadzorni svet imenovana februarja, po dostopnih informacijah še sploh nista dobila licence ECB za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta NLB. Licenco imajo tako samo štirje stari člani nadzornega sveta.
  5. Nadzorni svet NLB je kot glavni razlog za hitenje z imenovanjem uprave v zadnjih mesecih navajal postopek privatizacije. Zaradi tega bi morala banka tudi po priporočilu finančnega svetovalca Deutsche Bank dobiti upravo s polnim mandatom. Toda danes se je SDH skupaj s tem istim svetovalcem odločil, da zaradi razmer na finančnih trgih načrtovane aktivnosti v postopku privatizacije (predstavitev potencialnim investitorjem) prestavi na poznejše obdobje.
  6. SDH je že maja na NLB posredoval seznam osmih kandidatov za nove nadzornike, na podlagi katerega naj bi na skupščini dopolnili nadzorni svet. Banka mora glede na evropske bančne smernice za te kandidate najprej izdelati oceno primernosti (fit&proper). Vprašanje je, zakaj tega v NLB v mesecu in pol še niso naredili ter ali so zavlačevali z odločitvijo.

SDH je februarja omenjal nezaupnico celotni upravi NLB, vendar se to ni zgodilo. SDH je februarja omenjal nezaupnico celotni upravi NLB, vendar se to ni zgodilo. Foto: Bojan Puhek

V NLB potrjujejo argumente proti hitenju

V NLB niso navedli prepričljivih razlogov, zakaj je nadzorni svet danes pohitel in presodil, da je treba upravo imenovati pred skupščino. Celo sami so pojasnili, da je pretekli teden postalo jasno, da je skupščino mogoče pričakovati sredi julija, torej v roku dveh tednov. Potrdili so tudi zamik srečanj s potencialnimi investitorji v Londonu. Ne glede na to prodajne aktivnosti po trditvah NLB tečejo s polnim mandatom, zato so tudi imenovali novo upravo. 

Na vprašanje, ali je Tit A. Erker odstopil kot nadzornik in ali odstop velja z dnem skupščine, niso neposredno odgovorili. Poudarili so le, da je o imenovanju uprave soglasno odločilo šest članov nadzornega sveta. "Morebitne spremembe v sestavi nadzornega sveta so lahko posledica takšne odločitve na skupščini ali pa morebitnih odstopov članov," so dodali. 

O odstopu Erkerja v NLB niso obvestili javnosti.

SDH ni seznanjen z odstopom Erkerja

Erker sicer sodi v skupino nadzornikov NLB, ki jih je imenovala prejšnja vlada in ki je podpirala tako Janka Medjo kot pozneje Blaža Brodnjaka. V skupini nadzornikov NLB, ki so bili imenovani v času prejšnje vlade, so še Andreas Klingen, Sergeja Slapničar in Uroš Ivanc. Poleg njih sta v nadzornem svetu še Primož Karpe in Lazslo Urban, ki sta bila tako kot Ribnikar, Macuh in Gedrih imenovana v času zdajšnje vlade. 

Tudi iz odgovorov SDH ni razvidno, da bi bili seznanjeni z odstopom četrtega člana nadzornega sveta NLB. Skupščino NLB, na kateri naj bi po aprilskem odstopu treh nadzornikov dopolnili nadzorni svet, pričakujejo še v tem mesecu. Na vprašanje, ali podpirajo imenovanje nove uprave v času tako okrnjene sestave nadzornega sveta, niso neposredno odgovorili. Ponovno so poudarili le pomen imenovanja predsednika uprave in dopolnitve uprave NLB z vidika privatizacijskih postopkov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 23
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin