Unicredit banka Slovenija lani s skoraj 50-odstotno rastjo dobička

Slabitve in rezervacije so v luči poslabšanja posojilnega portfelja znašale 20,2 milijona evrov in bile za skoraj 19 odstotkov višje kot predlani, a banka je vseeno za deset odstotkov povečala kreditiranje nebančnega sektorja. Obseg posojil nebančnemu sektorju večji za 10 % Obseg posojil nebančnemu sektorju se je lani v primerjavi z letom 2009 tako povečal za 10 odstotkov na 2,3 milijarde evrov, kar je po navedbah banke rezultat večjega povpraševanja po posojilih in splošnega izboljšanja gospodarskih razmer. Samo obseg posojil srednje velikim in velikim podjetjem se je po besedah Janka Medje, člana uprave banke, odgovornega za poslovanje podjetij, lani povečal za dva odstotka, medtem ko je celoten bančni sistem zabeležil prav tolikšno znižanje. Še posebej občutno se je povečal obseg posojil srednje velikim podjetjem, in sicer za 22 odstotkov.

Kot je poudaril predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar, je to eden od protiargumentov vsem tistim, ki pišejo, da so se banke v tuji lasti ustrašile krize in se umaknile iz financiranja gospodarstva. Krediti nebančnemu sektorju tako predstavljajo 77 odstotkov bilančne vsote banke, kar je za 13 odstotnih točk več kot predlani.

Bilančna vsota se je zmanjšala za 8,3 odstotka To je deloma tudi posledica dejstva, da se je bilančna vsota banke lani zmanjšala za 8,3 odstotka na nekaj manj kot tri milijarde evrov, vendar pa ne na račun posojil podjetjem, temveč zaradi dejstva, da se je v luči bolj stabilnih likividnostnih razmer banka odločila, da ne bo več ohranjala vlog pri Banki Slovenije in pri Bank Austria, ki je likvidnostno središče skupine Unicredit za Slovenijo. Vloge bank so se medtem zmanjšale za 535,5 milijona evrov.

"Banka je vpeta v slovenski prostor in živi z njim" Banka je zabeležila tudi 16-odstotno rast vlog prebivalstva, medtem ko je bila rast v celotnem bančnem sistemu le 3,7-odstotna. Čeprav so glavni viri sredstev banke še vedno zunanji, pa je tudi to po Arharjevih besedah dokaz, da je banka vpeta v slovenski prostor in živi z njim ter omogoča razvoj gospodarstva in družbe.

Dokaz tega je po trditvah prvega moža banke tudi dejstvo, da so se njihovi lastniki kljub počasnemu okrevanju slovenskega gospodarstva v naslednjem letu odločili mrežo poslovalnic banke povečati za deset enot, podoben ritem pa naj bi se nadaljeval tudi v naslednjih letih.

Obenem je zagotovil, da bo banka še naprej trden partner pri njenem nastopu na mednarodnih finančnih trgih, tako kot je bila to v torkovi izdaji 15-letne državne obveznice v višini 1,5 milijarde evrov, ki se je po oceni banke odvila izjemno dobro, čas zbiranja naročil pa je bil rekorden. Kot je dejal Medja, je to rezultat dobre priprave, večina naročil pa je prišla prav iz držav, kjer je skupina Unicredit še posebej dejavna.

Arhar: Ni transferja dobička v tujino Arhar je spomnil tudi na dejstvo, da lastnik že deseto leto zapored reinvestira ves ustvarjeni dobiček, tako da ni transferja dobička v tujino. Banka je sicer lani iz poslovanja ustvarila 36,4 milijona evrov dobička, kar je bilo za 35,3 odstotka več kot predlani, čisti dobiček pa je bil s 13,1 milijona višji za 49,4 odstotka. Prihodki banke so se medtem povečali za 16,3 odstotka na 75 milijonov evrov, dobre izide pa je dosegla na vseh področjih.

Banka se sicer lani ni mogla ogniti posledicam še vedno oteženih gospodarskih razmer v Sloveniji in finančnim težavam velikega števila slovenskih podjetij. Rezervacije in slabitve so se tako povečale za 19 odstotkov na 20,2 milijona evrov, kar pa je še vedno občutno manj kot celoten bančni sistem, ki je zabeležil 57-odstotno rast rezervacij.

Banka je sicer kot prva v Sloveniji dobila soglasje, da vstopi k pristopu na podlagi notranjih bonitetnih sistemov za izračun kapitalske zahteve za posojilno tveganje v okviru standardov Basel II, po katerem mora banka pri posojilu dvema podjetjema z različno boniteto ob izračunu kapitalske zahteve rezervirati različno količino kapitala glede na verjetnost, da bo prišlo do neplačevanja in ne več enako za vse posle, kot je veljalo doslej.

Ta pristop bo po besedah Damjana Dolinarja, direktorja za upravljanje s tveganji, zagotovil natančnejše in preglednejše merjenje dejanskih tveganj v posojilnem portfelju, večjo varnost in boljše obvladovanje tveganj. Arhar pa je zatrdil, da bo novi pristop na začetku povzročil dodatne stroške, ko pa se bodo gospodarske razmere uredile, pa si banka obeta precejšnje prihranke.

"Napovedani davek posojilnega krča ne bo razrahljal" Tako Arhar kot Medja sta sicer poudarila, da bo posojilni krč v Sloveniji popustil šele z izboljšanjem poslovanja podjetij in zmanjšanjem njihove zadolženosti ter s povečanjem lastne akumulacije kapitala, za kar pa bo potrebno več časa. Medja je tudi zatrdil, da je v trenutnih razmerah težko najti veliko dobrih in perspektivnih projektov gospodarstva, Arhar pa je ob tem ocenil, da napovedani davek na bilančno vsoto bank posojilnega krča ne bo razrahljal.

Prvi mož banke je sicer izrazil prepričanje, da bo lastnik na aprilski skupščini odobril dokapitalizacijo banke, ki ji bo zagotavljala organsko rast tudi v prihodnjih letih.