Če je kratkoročni izziv politike na področju trga dela obvladovanje brezposelnosti, ki je nastala zaradi gospodarske krize, pa so po mnenju Umarja ključni trije dolgoročni izzivi.
To so povečanje udeležbe starejših na trgu dela, dvig stopnje delovne aktivnosti mladih in obvladovanje naraščajočega dualizma med stalnimi in začasnimi zaposlitvami.
Vedno večji problem z obvladovanjem dualizma na trgu dela
Kot avtorici Urška Lušina in Arjana Brezigar Masten ugotavljata v delovnem zvezku Urada vlade za makroekonomske analize in razvoj (Umar) z naslovom fleksibilnost trga dela v Sloveniji, je v Sloveniji vedno večji problem z obvladovanjem dualizma na trgu dela. Vzrok zanj je napredek pri sproščanju zakonodaje o varnosti zaposlitve v prid prilagodljivosti trga dela začasnih zaposlitev, ne pa tudi stalnih.
Nekatera delovna mesta so bolj zaščitena od drugih
Zato se je ustvaril trg dela, na katerem so nekatera delovna mesta bolj zaščitena od drugih in so skupine, ki so šibkeje povezane s trgom dela, v nevarnosti, da jih bodo bolj prizadele reforme delovnopravne zakonodaje v smeri večje prožnosti.
V Sloveniji je skoraj 37 odstotkov mladih v starosti od 15 do 24 let zaposlenih za krajši delovni čas in skoraj 67 odstotkov za določen čas. To po navedbah avtoric kaže na to, da je trg dela v Sloveniji bolj prožen za mlade in bolj tog za starejše.
Zato so glavna priporočila za izboljšanje naraščajočega problema dualizma trga dela v Sloveniji nadaljevanje sproščanja zakonodaje o zaščiti stalnih zaposlitev, preoblikovanje predpisov o odpravninah, ki so razmeroma visoke, in posnemanje avstrijskega sistema individualnih računov za odpravnine.
Slovenija ima v EU eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših
Avtorici ugotavljata tudi, da ima Slovenija znotraj EU eno najnižjih stopenj delovne aktivnosti starejših (35,6 odstotka). Nizke stopnje delovne aktivnosti so po navedbah avtoric posledica nizke dejanske upokojitvene starosti, ki je za moške 60,5 let in za ženske 56,9 let. Moški se tako v Sloveniji upokojijo približno tri leta prej kot v povprečju Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) (63,6 leta), medtem ko je razlika pri ženskah pet let (62,2 leta).
Z namenom, da bi v prihodnje omejili predčasno upokojevanje, zvišali dejansko upokojitveno starost in tako povečali delež delovno aktivnih starejših, OECD v študiji slovenskega trga dela, na katero se med drugim sklicujeta avtorici, predlaga odpravo spodbud za predčasno upokojevanje, odpravo zgornje meje za število dodatnih delovnih let prek zakonsko predpisane upokojitvene starosti, za katero se plačujejo bonusi in povečanje privlačnosti delnega upokojevanja.
Tretji ključni dolgoročni izziv je nizka stopnja delovne aktivnosti mladih, ki je bila leta 2009 kljub več zaporednim letom ugodnih gospodarskih razmer pred izbruhom krize pri 35,3 odstotka.
Za Slovenijo je značilno dolgo trajanje študija
Razlog za takšno stanje je moč po besedah avtoric pripisati visoki vključenosti mladih v izobraževanje. Ta je v Sloveniji namreč pri 70,1 odstotka, v EU pa v povprečju pri 59,5 odstotka. Za Slovenijo je značilno tudi razmeroma dolgo trajanje študija, saj naraščajoče število študentov dela, a niso v rednem delovnem razmerju.
Eden od možnih razlogov za tako nizko stopnjo delovne aktivnosti je po mnenju avtoric tudi visoka minimalna plača, ki lahko nesorazmerno prizadene mlade, saj so zaradi pomanjkanja izkušenj navadno manj produktivni od drugih delavcev.
OECD predlaga uvedbo šolnin
OECD za izboljšanje razmer na tem področju med drugim predlaga, da bi morala biti upravičenost do študentskih ugodnosti odvisna od minimalnega napredka pri študiju, da bi bilo treba uvesti šolnine, ki bi vsaj delno pokrile stroške izobraževanja, motivirale študente za hitrejši študij in izboljšale učinkovitost povezovanja med študenti, visokošolskimi zavodi in trgom dela, poleg šolnin pa bi morali uvesti še sistem zajamčenih študentskih posojil, namenjen študentom iz družin z nižjimi dohodki.
V OECD pozivajo tudi k razmisleku o spremembah na področju študentskega dela, razmerje med minimalno in povprečno plačo pa se ne bi smelo povečevati oziroma bi ga bilo treba zmanjšati, saj bi s tem izboljšali zaposlitvene možnosti za nizko kvalificirane mlade delavce.