Türk: Spremembe priložnost tudi za prihodnjo vlogo inženirstva

Predsednik republike Danilo Türk je ob slovesni podelitvi listin novim rednim in izrednim članom Inženirske akademije Slovenije na Brdu pri Kranju v slavnostnem nagovoru izpostavil, da so v času velikih sprememb v zavesti in praksi razvojna vprašanja znova v ospredju. Prepričan je, da spremembe ponujajo priložnost tudi za prihodnjo vlogo inženirstva za razvoj.

"Pomemben del naše kulturne dediščine, a premalo cenjen" Ob tem je izpostavil, da so starejše in bolj nedavne industrijske ter z njimi povezane inženirske tradicije pomemben del naše kulturne dediščine. "Pomemben, a premalo cenjen," je dodal.

Türk: Postindustrijsko obdobje ne pomeni konca industrij Po predsednikovih besedah v Sloveniji potrebujemo spremembe, saj se v postindustrijskem obdobju, ki v glavnem sovpada z našo državno neodvisnostjo, nismo znašli najbolje. "Seveda postindustrijsko obdobje ne pomeni konca industrij. Prav nasprotno, pomeni večjo raznovrstnost, večjo znanstveno in tehnološko zahtevnost, bolj sofisticirane poslovne modele in zlasti sposobnost nastopanja na mednarodnem, globalnem trgu," je dejal.

"Novim zahtevam smo se prilagajali spontano, z neustrezno ravnjo vizije ..." V tej luči je opozoril, da smo se novim zahtevam prilagajali spontano, z neustrezno ravnjo vizije in planiranja in s prešibko sposobnostjo za določanje nacionalnih prioritet. Prav zato je bilo tudi premalo razvojne prodornosti, je ocenil.

V razvojni krizi našega časa so se potrdila nekatera temeljna načela razvojne paradigme za novo stoletje, je poudaril Türk. Pod prvim načelom je navedel, da za katerokoli spremembo, ki ima značaj razvojnega koraka naprej, potrebujemo trdno znanstveno podlago. "Na tej znanstveni podlagi mora temeljiti domiselna, torej inovativna in prodorna inženirska dejavnost, da bomo lahko naredili korake, ki jih želimo," je opisal drugo načelo. V okviru tretjega načela po njegovih besedah potrebujemo poslovno pronicljivost in poslovno vodenje, ki je sposobno uporabiti ali na novo razviti ustrezne poslovne modele, v okviru četrtega pa politično razumevanje in pametno usmerjanje razvojnega odločanja, ki edino lahko zagotovi ustrezen splošni ambient za razvojni napredek.

Za izpolnitev tega bo potrebno boljše povezovanje in usmerjanje, verjame. Poleg tega bo potrebno razumevanje, da v našem času ni kakovostnega splošnega razvoja brez trdnega jedra industrijskega razvoja, inženirskemu delu pa bo treba zagotoviti spoštovanje in prestiž, ki ga je nekoč že imelo, je sklenil.