Telekom Slovenije, MOL in NIL gradijo ljubljansko brezžično omrežje

Ne le, da bo to največje brezžično omrežje v Sloveniji, temveč bo povsem novo poslovno omrežje, ki bo delovalo kot enoten sistem treh tehnologij: brezžičnega dostopa ter mobilne in stacionarne telefonije, je ob predstavitvi do zdaj največjega slovenskega projekta informacijske in komunikacijske tehnologije povedal Vasja Butina, direktor mestne uprave Mestne občine Ljubljana (MOL).

Butina: Čakali smo nov in sodobnejši standard Priprave so potekale tri leta, pilotski projekt s 25 dostopnimi točkami v mestu pa je bil uspešen, je dodal Butina, ki je obenem pojasnil, zakaj se bo projekt, ki ga je župan Janković obljubljal že v prvem mandatu, realiziral šele zdaj: "Razpis je bil sicer že septembra 2010, a smo čakali na nov in sodobnejši standard 802.11n, ki ima v primerjavi s predhodniki veliko prednosti, med drugim tudi boljše delovanje med premikanjem s hitrostmi, običajnimi v mestnem prometu."

Postavitev v treh fazah, skupaj 1.500 dostopnih točk Telekom Slovenije in NIL sta zmagala med petimi prijavljenimi konzorciji, med katerimi so v MOL-u sposobnost priznali samo dvema. Postavitev omrežja bo predvidoma potekala v treh fazah, ki bodo skupaj trajale okoli 700 dni, je še povedal Butina. Že oktobra bodo v najožjem mestnem središču postavili prve dostopne točke, prva faza pa se bo končala do konca leta, ko bo pokrito vse mestno središče. Druga faza, katere konec je predviden junija naslednje leto, bo že pokrila območje znotraj mestnega obroča, ko pa bodo pokrili še preostalih 40 odstotkov, ki so zunaj mestnega obroča, bo imelo omrežje okoli 1.500 dostopnih točk. Tehnološki partner pri postavitvi omrežja je podjetje Cisco.

Prva ura vsak dan brezplačna, vsebine o mestu odprte Omrežje bosta enakopravno uporabljala MOL kot javno omrežje in Telekom Slovenije kot komercialno omrežje. Pomembna prednost za MOL je tudi v tem, da bodo v tem omrežju povezani vse ustanove in službe MOL-a ter javni zavodi, ki jih je ustanovil MOL, ter da bodo pogovori znotraj tega omrežja zanje brezplačni.

Za vse uporabnike bo odprt in brezplačen dostop do strani mesta Ljubljana, kar pomeni, da bodo tako meščani kot tudi obiskovalci slovenske prestolnice lahko brezplačno dostopali do podatkov o vsem, kar je za mesto pomembno in se v njem dogaja. Poleg tega pa bo vsak dan za vsako napravo brezplačna prva ura dostopa do kateregakoli dela interneta. Glede tega, ali bodo omejevali nekatere vrste prometa (denimo prenose "torrentov") ter kako in koliko bodo zaračunavali promet nad eno uro dnevno, še niso sprejeli dokončne odločitve. "Tudi za izposojo 'bicikljev' so me pred uvedbo spraševali, koliko bo cena izposoje nad eno uro, a je 99 odstotkov izposoj vendarle krajših in tako brezplačnih," je pristavil ljubljanski župan Zoran Janković.

V okviru projekta bo študentom na ustanovah, vključenih v omrežje EduRoam, prav tako omogočen brezplačen dostop, a bodo pri tem verjetno obveljale hitrostne omejitve.

Kranjčević: Naložba Telekoma v postavitev deset milijonov evrov "Višina naložbe Telekoma Slovenije je deset milijonov evrov, MOL pa prispeva infrastrukturo, katere ocenjena vrednost je 15,5 milijona evrov," je pojasnil prvi mož Telekoma Slovenije Ivica Kranjčević. Telekom Slovenije bo kot glavni naložbenik postavil tudi dva podatkovna centra, glavni bo v ljubljanskem Tehnološkem parku, redundančni pa v prostorih Telekoma Slovenije. Nacionalni telekomunikacijski operater bo skrbel tudi za vzdrževanje, katerega vrednost Kranjčević ocenjuje na dva milijona evrov letno.

Janković: Telekom ima pogum in znanje V Telekomu Slovenije pričakujejo, da se jim bo naložba povrnila v osmih letih. Pogodba je sicer sklenjena za dobo desetih let in predvideva možnost podaljšanja, a kot sta se strinjala župan Janković in prvi mož Telekoma Kranjčević, bodo čez deset let že gotovo aktualne kakšne druge tehnologije in storitve. Janković je hkrati še poudaril, da je ta projekt dokaz, da Telekom Slovenije ni togo državno podjetje, temveč podjetje, ki ima pogum, znanje in vizijo za razvoj tako naprednih storitev.

Najboljši približek je v Luksemburgu Ob vprašanju komercialnega interesa Telekoma Slovenije je Kranjčević poudaril, da gre za referenčni projekt ne le v slovenskem merilu, zato pri Telekomu Slovenije upajo, da ga bodo lahko ponovili v nekem drugem okolju pri nas ali v tujini, zlasti tam, kjer je Telekom Slovenije že prisoten. "Morda lahko ponudimo kaj podobnega tudi državi," je optimističen Kranjčević, ki prav tako verjame, da bo ljubljansko brezžično omrežje poseben projekt, ki ga ne gre enačiti z nekaterimi obstoječimi manjšimi in nepovezanimi sistemi javnih brezžičnih dostopnih točk. "Še najboljši približek temu, kar ustvarjamo, imajo v Luksemburgu," je pojasnil.

Pot do novih storitev za občane in večjega ugleda Ljubljane O pokritosti nastajajočega omrežja pa je Kranjčević povedal: "Ne moremo zagotoviti, da bomo pokrili prav vsako luknjo, a bo zagotovo pokril vsaj 90 odstotkov mestnega središča, 80 odstotkov naseljenega območja znotraj mestnega obroča in dobro tretjino preostalega naseljenega dela Mestne občine Ljubljana."

Veliko prednost novega omrežja vidijo tudi v možnostih uvedbe novih storitev za meščane in mestne službe, kot je enotno vložišče ali okrepljena skrb za starejše občane. Za vse, ki v Ljubljani živijo, delajo ali jo obiskujejo, pa bo omrežje zagotovo dobrodošla dodatna komunikacijska možnost, ki bo dopolnila obstoječo ponudbo telekomunikacijskih in informacijskih storitev ter okrepila sloves Ljubljane kot prijaznega in naprednega mesta, so prepričani v MOL-u.