Svetovni dan mokrišč letos v znamenju turizma

Kot so predstavniki ministrstva opozorili na novinarski konferenci v Divači, imata turizem in rekreacija na območjih mokrišč tako dobre kot slabe vplive na ekosistem.

Turizem na mokriščih je posebna naloga in priložnost Turizem na mokriščih je za upravljalce teh zavarovanih območij posebna naloga in priložnost. Obiskovalcem lahko pokažejo dragocenost in lepoto tega - še enega od redkih koščkov neokrnjene narave, a tudi njegovo omejenost, ranljivost in krhkost, pravijo na ministrstvu za okolje.

Na ministrstvu za gospodarstvo menijo, da je na tem področju še veliko potenciala za nadaljnji razvoj turizma, zato so se odločili posamezne tovrstne projekte podpreti in sofinancirati. Pri tem je poudarek na trajnostnem razvoju turizma, ki je ena izmed temeljnih usmeritev razvoja turizma v svetu in tudi osnovni koncept strategije razvoja slovenskega turizma do leta 2016, ki je v fazi javne razprave, je povedala Mojca Paternoster z ministrstva za gospodarstvo.

Od dobro organiziranega turizma imajo lahko koristi tako sam kraj, kjer mokrišče je, kot tudi regija in država. Po drugi strani pa vedno obstaja nevarnost škodljivih vplivov turizma na habitate mokrišč, živali in rastline ter na lokalne skupnosti, katerih preživetje je velikokrat odvisno od teh mokrišč.

Prihodke iz turizma namenjajo neposredno za ukrepe ohranjanja mokrišč Direktorica javnega zavoda Škocjanske jame Gordana Beltram je ob tem povedala, da prihodke iz turizma (vstopnine, lokalni izdelki itd.) namenjajo neposredno za ukrepe ohranjanja mokrišč.

Škocjanske jame so najpomembnejša turistična znamenitost v občini Divača, direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein pa je izpostavil še presihajoče Cerkniško jezero, podzemski jamski sistem Križne jame, Karlovic in Zelških jam ter Rakov Škocjan s Tkalca jamo. Celotno varstveno območje obsega 72 kvadratnih kilometrov, kar je skoraj tretjina celotne površine občine Cerknica.

Športne aktivnosti ne sodijo v krajinski park Za prvo slovensko mokrišče mednarodnega pomena velja krajinski park Sečoveljske soline, kjer razvoj turističnih dejavnosti po besedah vodje Andreja Sovinca temelji na ponudbi programov za obiskovanje območja in doživljanje narave. Tako npr. športne aktivnosti ne sodijo v krajinski park, prav tako ne tiste rekreativne aktivnosti, ki so kakorkoli moteče za rastlinske ali živalske vrste, a tudi solinarje in druge obiskovalce.

Mokrišča so eden najbolj ogroženih habitatov na svetu in tudi v Sloveniji. Tako je po statističnih podatkih v Sloveniji med letoma 1952 in 1990 izginilo kar 40 odstotkov mokrišč: postajajo odlagališča odpadkov, spreminjamo jih v kmetijske površine, jih pogozdujemo in izsušujemo ter urbaniziramo, pa so opozorili v Zavodu RS za varstvo narave.