Svetlik: Na referendumu le zakoni, s katerimi bi plačali socialno varnost

"To je kritična točka za državo," je na skupščini Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) v Ljubljani poudaril minister za delo Ivan Svetlik.

"Če želimo biti konkurenčni, moramo biti odprti" Svetlik je ob predstavitvi pogledov svojega resorja na nujnost reform na trgu dela v Sloveniji dejal tudi, da v odnosu do gospodarstva ves čas izhajajo iz stališča, da imamo majhen gospodarski sistem. Če želimo biti konkurenčni, moramo biti odprti in prožni, obenem pa je pomembna tudi varnost, je menil in dodal, da želi ministrstvo z reformami vzpostaviti prav ravnotežje med prožnostjo in varnostjo.

Svetlik izpostavil zakonske predloge ministrstva V nadaljevanju je minister izpostavil pomembne zakone oz. zakonske predloge, pripravljene na ministrstvu. Med njimi je navedel sprejeti zakon o minimalni plači in novelo zakona o delovnih razmerjih, ki jo javnost še pričakuje. Prvi zakon je po njegovih besedah radikalno dvignil minimalno plačo, novela pa bo korak v smeri večje prožnosti, saj bo omogočila lažje odpuščanje in sklepanje delovnih razmerij ter enostavnejše prerazporejanje delavcev znotraj gospodarskih subjektov.

Stroški dela za delodajalce še vedno izjemno visoki Člani skupščine so pri tem opozorili, da bi morala vlada oba zakona sprejemati v paketu, saj so stroški dela za delodajalce izjemno visoki. Prav zato od novele zakona o delovnih razmerjih pričakujejo tudi ureditev vprašanj kot so plačani odmor za malico in previsoka nadomestila za bolniško odsotnost.

Svetlik jim je odgovoril, da se je tudi sam zavzemal za sveženj, da pa očitno ni bil dovolj glasen. Glede pričakovanj pa je dejal, da je treba razumeti, da so pri socialnih partnerjih zelo različna. V tej luči je spomnil na nasprotovanje (in včasih nerealnost) sindikatov.

Več prožnosti bi omogočilo malo delo Sicer pa je večjo stopnjo prožnosti po ministrovih besedah omogočal tudi zakon o malem delu, a so ga državljani na referendumu zavrnili. Ob tem Svetlik ni mogel mimo zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno ter pokojninske reforme, ki ju junija prav tako čaka referendum.

Odločanje o delu na črno bo enostavno V zvezi s prvim je poudaril, da je bil usklajen s socialnimi partnerji in da je pomemben. Odločanje o tem zakonu bo po njegovem mnenju zelo enostavno: ali je nekdo za več dela na črno ali pa za več delovnih mest, več možnosti za nova podjetja in trdnejšo socialno blagajno.

"Prebivalstvo se reforme premalo zaveda" Glede pokojninske reforme pa je povedal, ima občutek, da se prebivalstvo premalo zaveda njenega pomena in da pri opozarjanju pred njenim padcem ne gre za strašenje, kot vladi očitajo sindikati. Če zakon ne bo sprejet, bo lahko nov po njegovi oceni zaživel šele čez tri leta.

Posledice za državo in gospodarstvo Minister je tudi ponovil, da bi imelo nesprejetje pokojninske reforme neposredne posledice najprej za državo, nato pa tudi za gospodarstvo in posameznike, saj bi se podražilo kreditiranje. Poleg tega bi morala država začeti varčevati drugje - denimo pri plačah v javnem sektorju in socialnih transferih.

Ob omenjenih je Svetlik navedel še nekaj zakonov - med drugim že sprejeti zakon o urejanju trga dela, ki naj bi prinesel večjo prožnost, obenem pa varnost za tiste, ki so zaposleni za krajši delovni čas, in predlog zakona o varnosti in zdravju pri delu. Slednji naj bi poenostavil administrativne postopke ter omogočil več možnosti za avtonomnost podjetij.

Zbornica pridelala 1,9 milijona evrov izgube Sicer pa so člani skupščine GZS sprejeli letno poročilo o delu zbornice v lanskem letu. Kot je pojasnil generalni direktor GZS Samo Hribar Milič, je zbornica lani pridelala 1,9 milijona evrov dejanske izgube. Razlogi za to so po njegovih besedah knjigovodsko prevrednotenje premoženja GZS, amortizacija ter težave s pobiranjem članarine, kar je posledica velike nelikvidnosti slovenskega gospodarstva.