Šušteršič: Trojka za Slovenijo je bila že pripravljena

"Dokler si ljudje prizadevajo za zmago na volitvah zato, da bi ohranili svoje kapitalske interese v državnem sektorju, ne moremo imeti sodobnega tržnega gospodarstva," je dejal finančni minister.

1 / 3

Foto: Bor Slana , Matej Leskovšek , Tina Deu

2 / 3

Foto: Bor Slana , Matej Leskovšek , Tina Deu

3 / 3

Foto: Bor Slana , Matej Leskovšek , Tina Deu

V petek je KBC napovedal prodajo deleža v NLB-ju po evro za delnico. Minister Janez Šušteršič je v intervjuju za Finance ob tem dejal, da ta cena ne odseva realne vrednosti banke, temveč je rezultat pogajalskega procesa in časovne stiske KBC-ja. "Ugodna cena nakupa deleža omogoča državi, da pozneje svoj delež v NLB-ju proda s pozitivno razliko. Ko bo imela banka očiščene bilance, bo zagotovo privlačnejša za tuje vlagatelje, s tem pa bomo lahko za delež iztržili več kot evro za delnico," je pojasnil. Morali se bomo odpreti v svet Na vprašanje, kje kot finančni minister vidi razloge za krizo, je povedal, da je v tranziciji prevladal tako imenovani "gradualistični model razvoja, ki je temeljil na ekonomskem modelu nacionalnega interesa". Kriza je po njegovem mnenju pokazala, da model nacionalnega interesa finančno preprosto ne more več vzdržati. "Nimamo več dovolj domačih sredstev, da bi se lahko še vedno lastniško ščitili pred tujci in hkrati financirali nujne razvojne naložbe. Morali se bomo odpreti v svet," je dejal. Nacionalni interes je po Šušteršičevih besedah največja razvojna blokada Slovenije, najbolj pa se kaže v zahtevi za ohranjanje tistega lastništva, kjer ima država ali paradržavne institucije pomembno vlogo. "Dokler si ljudje prizadevajo za zmago na volitvah zato, da bi ohranili svoje kapitalske interese v državnem sektorju, ne moremo imeti sodobnega tržnega gospodarstva, odprtega v svet, niti tujih naložb, ki so nujne za vzdržno financiranje razvoja," je prepričan. Varuhi nacionalnega interesa sicer nastopajo povsod, od političnih strank, tako imenovanih resnih ekonomistov, medijev do sindikatov. "Sprejeli smo pokojninsko reformo, brez večjih stavk in referendumov smo sprejeli tudi lanski rebalans proračuna, ki je temeljil na resnih posegih v plače javnega sektorja in nekatere socialne izdatke, ki so prej veljali za nedotakljive. Ko pa smo predlagali drugačno reševanje bank s slabo banko in sprejeli zakon o državnem holdingu, ki je osnova, da se upravljanje državnega premoženja odmakne od vpliva politike ter omogoči preglednejši in hitrejši umik države, smo trčili ob nacionalni interes. Naleteli smo na silovite blokade in najhujše očitke, češ da bomo izpeljali celo krajo stoletja," je za Finance pojasnil Šušteršič.

Štirje razlogi, zakaj je finančni minister spremenil mnenje o slabi banki Pred kratkim je ustavno sodišče odločilo, da zavrne zahtevo za referendum o zakonu o slabi banki, kar Šušteršič vidi kot možnost, da lahko hitro očistimo bilance bank in gremo do konca leta na trg s privatizacijo bank. V začetku leta 2010 je Šušteršič slabi banki sicer nasprotoval, razlogi, da je spremenil mnenje, pa so po njegovih besedah številni. "Prvič, razmere v bankah v začetnem obdobju krize in danes so povsem neprimerljive, saj je bilo v začetnem obdobju Pahorjeve vlade slabih terjatev v bankah le za nekaj odstotkov, zdaj pa smo z okoli 13-odstotnim deležem slabih terjatev pri vrhu držav evrskega območja. Drugič, s poglabljanjem krize je vprašanje sanacije bank preraslo v sistemsko težavo, ki jo je veliko lažje reševati na enem mestu, pri eni instituciji za vse banke skupaj kot pa za vsako banko posebej. Tretjič, gre za zelo akutno težavo Slovenije, ki vse močneje duši gospodarstvo, ne dopušča rasti posojil podjetjem in nam nič ne pomaga, če vsako leto naredimo eno dokapitalizacijo. Bolje je težavo priznati v vsej njeni razsežnosti in jo poskušati rešiti z enkratnim sistemskim rezom. In četrtič, moja pomembna kritika tedaj je bila, da je podržavljanje bank v slovenski miselnosti povezano z levo vlado in nacionalnim interesom. Zdaj je v zakonu zelo jasno napisano, da mora slaba banka prodajati slabe terjatve in se mora celoten program reševanja financirati iz kupnine od prodaje bank. Torej imamo zakonsko obveznost, da prodajamo državne deleže v bankah," je povedal in ob tem dodal, da finančno ministrstvo nima nobenega namena, da bi država ostajala večinska lastnica bank.

Pogledi na sanacijo bank so različni Ob tem je pojasnil tudi, da se v Sloveniji ustvarja popolnoma napačen vtis, da slaba banka nima podpore. "To preprosto ni res," je dejal. "Naj navedem samo nedavno novembrsko poročilo misije MDS-ja za Slovenijo, ki v celoti podpira slabo banko, koncept SDH-ja, zlato fiskalno pravilo in tudi fiskalno konsolidacijo, ki temelji večinoma na krčenju proračunskih odhodkov. Pri odporu proti slabi banki v Sloveniji gre delno gotovo za ideologijo, delno tudi za nerazumevanje, nepoznavanje slabe banke, saj je to nova iznajdba, zato jo marsikdo ne razume, skupaj s tako imenovanimi resnimi ekonomisti," meni.

Slabi banki nasprotuje tudi Banka Slovenije, vendar pa je Šušteršič opozoril, da obstajajo tudi različni pogledi na sanacijo bank. Glavno težavo Banke Slovenije finančni minister vidi v tem, da se je ves čas interpretiralo, da je za vprašanje zadolževanja pred letom 2008 kriva tedanja vlada. "Vlada bi res morala v dobrih časih ustvariti večji proračunski presežek in izboljšati sestavo javnih financ, vendar pa ostaja dejstvo, da se je pred letom 2008 v tujini večinoma zadolževal zasebni sektor, to so banke in podjetja. Pri tem je bila Banka Slovenije tista, ki je imela v rokah instrumente, s katerimi bi lahko omejila nastanek posojilnega balona, pa jih ni uporabila. Banka Slovenije je zaradi neukrepanja soodgovorna za krizo in posledice, s katerimi se ubadamo zdaj," je prepričan.

Poudaril je tudi, da če ne bi agresivno zmanjšali proračunskega primanjkljaja in ne bi imeli pripravljenega zakona o slabi banki, državnih obveznic v ameriških dolarjih ne bi mogli prodati in bi morali zaprositi za pomoč. "Vendar tudi te pomoči gotovo ne bi dobili, če ne bi že prej precej zmanjšali proračunskega primanjkljaja in sprejeli še kakšnih drugih ukrepov," je še dodal.

Šušteršič: Številni ekonomisti dobro živijo, zato ne čutijo težav Na vprašanje, ali je bila v Bruslju res že sestavljena trojka za Slovenijo, pa je odgovoril, da ko je šel v ZDA predstavit obveznico, je bila v Bruslju že pripravljena ekipa, ki bi napisala program za Slovenijo, če nam ne bi uspelo izdati obveznice. "Tudi zato je povsem nesmiselno razpravljanje o alternativi varčevanja ali gospodarske rasti. Številni glasni slovenski ekonomisti, ki nastopajo v medijih in nasprotujejo varčevalni politiki vlade, zelo dobro živijo in morda zato ne čutijo težav, v katerih je v resnici država," je dejal.

Minister je spregovoril tudi o dvigu DDV-ja in povedal, da bi bilo zagotovo veliko lažje dvigniti DDV, ki ga zagovarja tako opozicija kot nekateri drugi medijsko glasni ekonomisti. Vendar po njegovem mnenju z dvigom ne bi odpravili glavne težave – prevelikega javnega sektorja. Če pogledamo, kako je nastajal javnofinančni primanjkljaj, vidimo, da je to predvsem posledica zaposlovanja v javnem sektorju, rasti plač v javnem sektorju in širjenja številnih socialnih pravic na vse širše sloje ljudi. Ta trend lahko dolgoročno vzdržno ustavimo in hkrati spremenimo sestavo javnih financ samo z zmanjševanjem državne porabe, ne s čedalje višjimi davki.

Kaj nas čaka v letu 2013? Šušteršič je še poudaril, da hitrih rešitev za finančno krizo, ki je pri nas predvsem bilančna kriza bank in prezadolženega gospodarstva, ni. "V fiskalni politiki je očiten preobrat k zmanjšanju primanjkljaja, pri reševanju bančnega sistema je preobrat v smeri slabe banke, pri prodaji državnega premoženja bomo poskušali letos pospešiti privatizacijo in privabiti tuji kapital. Pričakujem, da se bodo v drugi polovici leta 2013 začeli kazati prvi pozitivni učinki naših ukrepov, ki so bili do zdaj blokirani tudi z referendumskimi pobudami. V letu 2014 pa lahko dejansko pričakujemo boljšo gospodarsko sliko in tudi obrat v gospodarski rasti," je sklenil.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.