Statistični urad: Javno garantirani dolg postane javni dolg po treh letih neodplačevanja obveznosti

Kot pravijo na statističnem uradu, ministrstvo za finance redno objavlja podatke o javnem garantiranem dolgu, t.j. dolg javnih in zasebnih podjetij ter bank, od leta 2009 dalje pa tudi podatke o garantiranem dolgu države bankam za odpravljanje finančne krize. Dolg Slovenskih železnic večkrat vključen v javni dolg Ta dolg lahko postane del javnega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti (tako obresti kot anuitet) zaporedno v obdobju treh let. Po treh letih neplačevanja mora država prevzeti celoten preostanek garantiranega dolga in ga vključiti v javni dolg, pojasnjujejo na uradu in dodajajo, da se je to v preteklih letih večkrat zgodilo v primeru Slovenskih železnic. Ob koncu septembra lani so dolg centralnega proračuna, dolg s poroštvom države in državna poroštva za omejevanje finančne krize v obliki različnih jamstvenih shem znašali nekaj nad 19,5 milijarde evrov oz. 54,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Dolg centralnega proračuna je znotraj tega znašal 11,925 milijarde evrov oz. 33,2 odstotka BDP. Če se upošteva še ta teden izdana nova referenčna obveznica, se dolg centralnega proračuna sicer poveča na 13,425 milijarde evrov oz. 37,4 odstotka BDP.

Dolgovi ob koncu leta 2010 znašali 58,7 % BDP Javni dolg, ki ga Slovenija po standardu ESA95 poroča evropskim organom, je konec lanskega septembra znašal 37,7 odstotka BDP, ob koncu 2010 pa naj bi v skladu z zadnjim poročilom, ki ga je Slovenija poslala evropskemu statističnemu uradu Eurostat in Evropski komisiji dosegel 13,56 milijarde evrov oz. 37,9 odstotka BDP. Skupaj z dolgom s poroštvom države in z državnimi poroštvi za omejevanje finančne krize pa bi številka konec lanskega septembra dosegla 58,7 odstotka BDP.

Ob upoštevanju novoizdane obveznice pa bi javni dolg dosegel 15,06 milijarde evrov oz. 41,9 odstotka BDP, skupaj z javno garantiranim dolgom pa bi številka dosegla 62,9 odstotka BDP oz. 22,43 milijarde evrov.

Poziv k razrešitvi ministra Križaniča Toliko je izračunal tudi časnik Finance, ki je po opozorilih računskega sodišča o nepreglednem evidentiranju stanja javnih financ in javnega dolga zaradi neustreznega evidentiranja agentskih poslov - zaradi nezadostnih popravljalnih ukrepov na tem področju je premiera Boruta Pahorja pozvalo tudi k razrešitvi ministra za finance Franca Križaniča - seštel, koliko bi ob upoštevanju vseh jamstev znašal javni dolg Slovenije.

Pri tem na ministrstvu za finance opozarjajo, da dolg s poroštvom države, ki so ga najele enote, ki ne sodijo v okvir sektorja država, ni del dolga sektorja države in ga ni moč navajati v okviru javnega dolga, o katerem Slovenija poroča Evropski komisiji.

Standardi ESA95 upoštevajo širši javni sektor Eden od ključnih elementov metodologije ESA95 je sicer po navedbah statistikov, da se v skladu z njo v sektor država uvrščajo enote, ki so pod javnim nadzorom in ki manj kot 50 odstotkov svojih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami.

Štiri blagajne javnega financiranja Sektor država je v Sloveniji ob koncu lanskega leta zajemal 2696 enot, vanj pa sodijo enote, ki so vključene v štiri blagajne javnega financiranja, skozi katere se pretakajo javnofinančni prihodki in odhodki - državni proračun, proračuni občin ter pokojninska in zdravstvena blagajna.

Poleg tega se vanj vštevajo še javni zavodi, javne agencije in javni skladi, ki manj kot 50 odstotkov svojih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami ter Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba - v delu, ki financira Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Družba za svetovanje in upravljanje (DSU), Slovenska turistična organizacija, Rudnik Žirovski vrh in Sklad za spodbujanje razvoja Triglavskega narodnega parka.

Podjetja, ki so pod javnim nadzorom in s tržnimi prodajami pokrivajo več kot 50 odstotkov stroškov, pa niso vključena v sektor država, ampak med nefinančne ali finančne družbe pod javnim nadzorom. Gre npr. za Slovenske železnice, Dars, Pošto Slovenije, Telekom Slovenije, podjetja s področja elektrogospodarstva in rudarstva, pa tudi banke in zavarovalnice v pretežni lasti države.

Skupaj sektor država in sektor nefinančnih oz. finančnih družb tvorijo širši javni sektor, pojasnjujejo na finančnem ministrstvu.

Dolg sektorja država v skladu z ESA95 standardi tako vključuje dolg vseh enot sektorja države do enot drugih institucionalnih sektorjev, vključno s tujino, za mora biti kot celota konsolidiran tako, da se izloči zadolžitev med posameznimi enotami sektorja država, še poudarjajo na statističnem uradu.

Eurostat nima nobenih pomislekov glede podatkov Na statističnem uradu zagotavljajo, da na podatke o javnem dolgu Slovenije Eurostat nima nobenih pomislekov oziroma zadržkov.

Na ministrstvu za finance k temu dodajajo, da Eurostat za Evropsko komisijo vsako leto opravlja tudi posebne metodološke misije v vseh državah članicah, katerih naloga je podrobno analizirati institucionalne ureditve in usklajenost podatkov, ki jih posredujejo posamezne države, s predpisano metodologijo ESA95.

Takšna misija je Slovenijo v zadnjih letih večkrat obiskala in natančno preverjala metodološka in vsebinska vprašanja, zajetje institucionalnih enot in vire podatkov za pripravo poročila.