Četrtek, 25. 1. 2018, 16.12
6 let, 2 meseca
Športniki za konec monopola na trgu športnih stav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,05
Športna loterija postaja iz dneva v dan bolj osamljena pri prepričevanju športnih organizacij in politike, da je njen monopolni položaj na trgu športnih stav dober za slovenski šport.
Pred tednom dni je poslanec SMC Branko Zorman v parlamentarno proceduro vložil novelo zakona o igrah na srečo, s katerim bi tujim spletnim stavnicam, pri katerih na deset tisoče Slovencev vplačuje športne stave, dovolili delovanje na slovenskem trgu.
Trenutno ga namreč s svojim monopolom obvladuje Športna loterija, ki zaostala v razvoju in ima precej slabšo ponudbo in kvote od tujih stavnic. Zato ne preseneča, da so ji leta in leta upadali prihodki, ti zdaj stagnirajo.
Če je imel poslanec SMC zaradi vložitve novele v lastni stranki precej težav, pa je podporo zakonskim spremembam iz dneva v dan naklonjenih vse več poslancev in športnih organizacij, ki živijo od loterijskega denarja.
Obe fundaciji podpirata odprtje trga
Javno podporo noveli zakona o igrah na srečo so že napovedali v obeh fundacijah, ki se financirata s koncesijskimi dajatvami od iger na srečo in nato naprej delita sredstva športnim in invalidskim organizacijam.
"Sam osebno in svet Fundacije za šport (FŠO) soglasno podpiramo predlagano novelo, če bo to prineslo več sredstev za slovenski šport. V obdobju od leta 2012 do 2017 so koncesijske dajatve upadle za okoli 40 odstotkov. To je resnični razlog, da je treba začeti ukrepe, prek katerih bomo zagotavljali več koncesijskih dajatev," je za Siol.net povedal predsednik sveta FŠO Aleš Remih.
Tudi na Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) pravijo, da bodo "veseli vsakih morebitnih dodatnih sredstev", zato novelo podpirajo.
Branko Zorman, poslanec SMC
Vlada Mira Cerarja novelo pospravila v predal
"Doslej država ni imela posluha za ureditev tega področja, zato sem se odločil, da to storim sam," je dejal poslanec Zorman, ki je danes v državnem zboru predstavil vsebino novele zakona o igrah na srečo.
Odprtju trga nasprotuje Športna loterija, ki si prizadeva ohraniti monopol na trgu športnih stav. Do zdaj ji je očitno tudi uspevalo prek lobistov prepričati politiko, da ne bi bilo smiselno odpreti slovenskega trga tujim spletnim stavnicam.
Očitno jih je uslišala tudi vlada Mira Cerarja, ki je sprva napovedovala liberalizacijo trga, nato pa novelo zakona pospravila v predal.
Po mnenju ministrstva za finance in ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bi ohranitev monopolne ureditve Športne loterije še naprej zagotavljala stabilno financiranje športnih in invalidskih fundacij.
"Koalicija ni mogla doseči soglasja o ureditvi tega ključnega področja, zato je bila lani sprejeta odločitev, da se postopek sprejema novele zakona v tem mandatu ne nadaljuje," so pojasnili.
Na ministrstvu za finance pripravljajo predlog mnenja vlade na vloženi predlog, ki ga nameravajo še medresorsko uskladiti.
Zorman: Imam široko podporo v parlamentu
Kljub temu je Zorman prepričan, da bo predlog novele zakona sprejet še v tem mandatu, saj ima zelo široko podporo tudi znotraj državnega zbora.
Monopolni položaj Športne loterije je le "umeten", saj slovenski rezidenti sklepajo stave večinoma pri tujih spletnih prirediteljih. S tem se denarna sredstva ne stekajo v slovenski finančni in davčni sistem, ti potrošniki pa tudi niso ustrezno zaščiteni.
Z liberalizacijo trga bi tudi tuji organizatorji športnih stav začeli plačevati koncesijske dajatve, ki bi pomenile nov, dodaten vir sredstev za financiranje športnih, invalidskih in humanitarnih organizacij ter prinašale davke v državni proračun.
"Zakaj vlada ne ukine začasnega davka?"
Glavni cilj novele zakona o igrah na srečo je pobrati denar, ki se zdaj steka mimo slovenskega finančnega sistema, in pobrati bistveno več koncesijskih dajatev.
Predsednik sveta FŠO Aleš Remih se sprašuje, zakaj država ne ukine 10-odstotnega davka na srečke, ki ga je sprejela kot interventni zakon med finančno krizo in z njim zapolnila del luknje v proračunu.
"Že takrat smo proti uvedbi tega davka protestirali. Odgovor je bil, da je to začasni interventni zakon, ki se bo ukinil, ko se bodo finančne razmere spremenile. Te so se, zakon pa še vedno obstaja in se uveljavlja," opozarja Remih. Poudarja, da bi z ukinitvijo tega davka njihova fundacija dobila dodatnih nekaj milijonov evrov na leto.
