SiolNET. Posel danes Novice
6,03

termometer

  • Messenger
  • Messenger

So policisti v preiskavi Nove KBM prestopili mejo dopustnega?

6,03

termometer

Jon Locke
V Novi KBM so prepričani, da je policija med preiskavo sumov korupcije z zasegom računalniških strežnikov in hišno preiskavo v stanovanju člana uprave Jona Locka prekoračila pooblastila. Foto: STA

Ustavno sodišče bo danes odločalo, ali so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) med lansko preiskavo sumov podkupovanja pri dogovorih o bančnih posojilih kršili ustavo.

Obravnavalo bo ustavno pritožbo, ki jo je zoper odredbo mariborskega okrožnega sodišča o preiskavi vložila Nova KBM, ena od dveh preiskovanih bank. V Novi KBM so namreč prepričani, da je med preiskavo sumov korupcije z zasegom računalniških strežnikov in hišno preiskavo v stanovanju člana uprave Jona Locka prekoračila pooblastila.

Gre za preiskavo, ki se je začela zaradi sumov, da so nekateri bančni uslužbenci in drugi posamezniki od Veselina Djurovića, lastnika močno zadolženega podjetja Agroruše, zahtevali podkupnino v zameno za bančno posojilo. Djurović je njihovo ponudbo odklonil, februarja lani pa dogovore razkril upravi Novi KBM. Na sestanku ga je sprejel član uprave za tveganja Jon Locke.

Zaradi nekdanjega zaposlenega zasegli strežnike in pošto

V Novi KBM so Djurovića obravnavali po protokolu o žvižgačih. Že v začetku marca so zadevo kot prvi prijavili policiji, teden dni pozneje pa se je nanjo z ustno prijavo obrnil tudi Djurović. Medtem ko je policija sume korupcije začela preiskovati s prikritimi in drugimi preiskovalnimi ukrepi, sta ji Nova KBM oziroma Locke še najmanj dvakrat posredovala zahtevane podatke.

Seat policija Foto: Gregor Pavšič Na tej točki je zgodba dobila nove razsežnosti. Konec novembra, osem mesecev po prijavi, so kriminalisti NPU na območju Maribora, Ljubljane in Kranja opravili 26 hišnih preiskav. Vstopili so tudi v prostore Nove KBM, saj je bil eden od osumljenih tudi strokovni sodelavec za posojila, takrat še zaposlen v tej banki.

Toda kriminalisti so po naših podatkih v Novi KBM zasegli tudi vrsto druge dokumentacije, ki se ni nanašala na posle, zaradi katerih je banka zadevo predala policiji. Zasegli so računalniške strežnike in druge elektronske naprave banke s podatki za več let nazaj. Preiskovali so tudi pisarno in stanovanje Jona Locka, čeprav ta v zadevi nikoli ni imel statusa osumljenca.

Korupcija podkupnina Posel danes Eden od pridržanih v sumu bančne korupcije ostaja v priporu

Nova KBM: Veliko tveganje za poslovanje banke

V Novi KBM menijo, da so pri preiskovalnih dejanjih "nesorazmerno in pavšalno zasegli vso elektronsko pošto nekaterih bančnih uslužbencev za več let". "Takšen zaseg pomeni za poslovanje banke veliko tveganje, zaradi česar smo bili dolžni ukrepati z namenom zavarovanja ugleda in interesov banke kot tudi njenih zaposlenih in strank. Banka namreč meni, da so preiskovalci na tak način zasegli dokumentacijo, ki za predmetno preiskavo ni oziroma sploh ne more biti koristna," so nam sporočili iz banke, ki jo vodi John Denhof.

"Hkrati pa je sodišče v teku postopka pozneje že samo podalo novo zahtevo za posredovanje elektronske komunikacije, tokrat konkretizirano na relevantne in preiskovane zadeve, katero je banka v danem roku in brez ugovarjanja tudi v celoti izpolnila," so še dodali.

V policiji so potrdili, da je NPU po prijavi fizične osebe za sum kaznivega dejanja naknadno prejel tudi naznanilo odgovorne osebe pristojne strokovne službe banke, torej Locka. "Policija je bila na tej podlagi dolžna v skladu z zakonom o kazenskem postopku ukreniti vse potrebno, da (...) se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka," so pojasnili.

"Pristojni državni tožilec je pretehtal zbrana obvestila in na pristojno okrožno sodišče podal obrazložen predlog za izdajo odredbe. Pri tem je ocenil, da za eno fizično osebo še ne obstaja utemeljen razlog, da je storila kaznivo dejanje. Kljub vsemu pa je v skladu z zakonom o kazenskem postopku predlagal, da se pri tej osebi opravi preiskava v zasebnih in poslovnih prostorih, saj je obstajala verjetnost, da se bodo pri njej odkrili sledovi kaznivega dejanja ali predmeti pomembni za kazenski postopek," poudarja policija.

Cvetal Posel danes Prijatelj črnogorskega predsednika Slovenijo spet prosi za pomoč

Je policija zasegla tudi dokumente o Abanki?

Zaseg računalniških strežnikov in hišna preiskava sta močna posega represivnega aparata. V teh postopkih namreč policija dobi ogromno število podatkov, ki jih lahko kriminalisti med preiskavo pregledujejo in obdelujejo. Gre za posege, ki so dopustni, če sledijo ustavno dopustnemu cilju.

Tehtanje sorazmernosti posega še posebej velja za banke, saj delovanje teh temelji na zaupnosti njihovega razmerja do strank. S kršitvijo tega načela lahko banki nastane nesorazmerno velika gospodarska škoda. Samovoljne in arbitrarne posege oblasti omejuje ustavno načelo sorazmernosti.

Policija je sicer v Novo KBM vstopila v posebej občutljivem času za banko. Takrat je namreč kot eden od najresnejših ponudnikov vstopala v proces privatizacije Abanke. Vanj je bil po naših podatkih vključen prav Jon Locke. Na njegovem računalniku je bila po naših podatkih tudi dokumentacija, povezana z Abanko. V ožji izbor za Abanko so se marca letos ob Američanih prebili še madžarska OTP banka in AIK banka v lasti srbskega tajkuna Miodraga Kostića. Morebitno odtekanje strogo varovanih informacij iz tega postopka bi lahko Novi KBM in njenemu lastniku, ameriškemu skladu Apollo Global Management, povzročilo veliko škodo.

Jon Locke Foto: STA

Policija priznala napako v odredbi

Je torej policija v tem primeru res ravnala skrbno in previdno? Je mogoče v njenem delovanju zaznati primere "ribarjenja", torej zasega ogromnih količin podatkov, ki s predmetom preiskave nimajo povezave?

"Pristojno sodišče je na obrazložen predlog državnega tožilca pretehtalo zakonske pogoje in izdalo sodne odredbe, pri tem pa je tehtalo tudi dopustnost izvedbe konkretnega postopka z vidika posega v pravico do zasebnosti," odgovarjajo na policiji, ki "drugih podrobnosti ne more razkrivati zaradi interesa preiskave.

Pravno podlago za zaseg strežnikov je kriminalistom omogočila odredba, ki jo je potrdilo okrožno sodišče v Mariboru. Toda 62 strani dolg dokument je na nekaterih mestih površen in pomanjkljiv. Navaja na primer napačni naslov sedeža Nove KBM, kjer naj bi se izvajala preiskava, besedilo pa na enem mestu nakazuje, da je tudi Locke med osumljenci.

Napako priznavajo tudi na policiji. "Pred začetkom ene od hišnih preiskav je bila po vročitvi odredbe in pri njeni seznanitvi ugotovljena napaka v zapisu obrazložitve, o čemer je policija takoj obvestila pristojnega državnega tožilca in preiskovalnega sodnika, ki je izdal novo odredbo. Poudariti je treba, da  napake v zapisu obrazložitve sodne odredbe ni mogoče pripisati policiji. Predlagamo, da se za podrobnejša pojasnila v tej zvezi obrnete na pristojno okrožno sodišče," so pojasnili na policiji, kjer poudarjajo, da so bile vse hišne preiskave opravljene v skladu z odredbo sodišča in določili zakona o kazenskem postopku.

V Novi KBM so nam pojasnili, da "je banka prav na pobudo Jona Locka kot prva sektorju kriminalistične policije Maribor podala prijavo suma kaznivega dejanja v predmetni zadevi, kot tudi nedvoumno izhaja iz sodnega spisa". Potrdili so, da je med osumljenimi v zadevi le en nekdanji zaposleni, pri čemer pa banka statusa nekdanjih zaposlenih ne komentira.

Na mizi ustavnih sodnikov tudi odvetniki

Prav danes bo sicer ustavno sodišče odločalo o nesorazmernosti posegov pri preiskavah odvetnikov. Na mizi bo imelo ustavni pritožbi dveh odvetnikov: Ljuba Pečeta in Vladimirja Bilića.

Pri prvem so kriminalisti leta 2014 opravili hišno preiskavo zaradi spornih poslov nekdanjih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva v Luki Zadar. Bilić pa je eden od treh odvetnikov, pri katerih so kriminalisti leta 2013 opravili hišno preiskavo zaradi domnevno spornih poslov z delnicami Premogovnika Velenje in jim pri tem zasegli vrsto listin.

sodišče Posel danes Ko se preiskuje odvetnike, sodniki cincajo

Ljubo Peče, odvetnik in nekdanji predsednik uprave Zvona Dva Holdinga Ljubo Peče, odvetnik in nekdanji predsednik uprave Zvona Dva Holdinga Foto: STA Ustavno sodišče je že v začetku leta 2016 odločilo, da mora imeti o podatkih, ki so jih pri odvetnikih zbrali kriminalisti, zadnjo besedo sodišče. Preiskovalci jih tako ne smejo odpečatiti sami, ampak lahko to počne le sodnik – ob obvezni navzočnosti tudi predstavnik odvetniške zbornice, ki lahko vpogledu v posamezne podatke kadarkoli ugovarja. 

"Sodnik je edini predstavnik državne oblasti, ki sme opraviti vpogled v podatke, ki niso cilj odredbe za preiskovalno dejanje, ker je treba od njih podatke, ki so cilj odredbe, šele ločiti," je takrat zapisalo ustavno sodišče. A zadeva se je zavlekla v praksi, natančneje na okrožnem sodišču, ki bi moralo pri vsakem postopku tehtati, koliko so preiskovanci delovali kot odvetniki, ki zastopajo stranke, koliko pa so pri tem zasledovali lastne interese.

Kronični bolnik, ki ga je reševala država

Podjetje Agroruše, ki se je znašlo v jedru lanske preiskave zaradi suma korupcije pri dogovorih o posojilih, je že več let v težavah. Leta 2013 je prišlo na rob bankrota, vendar ne le zaradi finančne krize, ampak tudi po krivdi njegovega lastnika.

Zadnji hip je podjetje rešila država, da na območju s takrat visoko brezposelnostjo na cesti ne bi ostalo še 50 ljudi. Ministrstvo za gospodarstvo mu v obdobju, ko sta ga vodila Stanko Stepišnik in Metod Dragonja, oba iz vlade Alenke Bratušek, odobrilo za več kot 1,5 milijona evrov državne pomoči v obliki zelo ugodnih posojil. S tem denarjem bi moralo podjetje zadihati in se prestrukturirati.

Že lani smo poročali, da Djurović denarja ne dolguje le državi, ampak dobrih šest milijonov evrov dolguje tudi bankam, vendar bi jo te v primeru stečaja podjetja odnesle bolje od države. Ta je namreč na premoženje podjetja vpisala hipoteko, a je kot upnica šele na petem mestu v vrstnem redu za poplačilo. Kljub poraznemu stanja podjetja, ki ne ustvarja več prihodkov, pa je Djuroviću očitno uspelo dobiti posojilo neznanega tujega vlagatelja, saj zdaj od bank zahtevajo, naj umaknejo hipoteke.

Komentarji

22

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • avtobusar / 25.04.2019. ob 06:48 +16 0

    Moje laično mnenje je, da bi morali imeti toliko suverenosti, da naša policija v Sloveniji lahko pregleda vse, seveda po nalogu sodišča, ne glede na lastništvo. Če pa tega ne sme, potem nismo niti samostojni, niti suvereni v svoji lastni državi.

    +16 0
  • MajaKajza / 25.04.2019. ob 08:25 +12 0

    učite se od avstrijcev...kako se banko očisti in špekulante zapre.

    +12 0
  • frajgajst / 25.04.2019. ob 08:33 +10 0

    ja take mamo...ampak sam zato, ker je pri nas kraja legaliziran in uzakonjena kot pravica posameznih elitnih kriminalcev..!! drugače bi že davno sprejeli retrogradni zakon o nezastaranju vsega gospodarske kriminala..!!!

    +10 0
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin