Petek, 29. 6. 2018, 12.51
5 let, 9 mesecev
Slovensko gospodarstvo tudi v novem letu vztraja s presežkom s tujino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,08
Slovensko gospodarstvo tudi letos dosega visok presežek v transakcijah s tujino. V prvem četrtletju ga je bilo za 676 milijonov evrov ali 6,4 odstotka BDP, potem ko ga je bilo v prvih treh mesecih lani za 566 milijonov evrov ali 5,7 odstotka BDP, je razvidno iz objave statističnega urada.
Presežek je posledica ugodnega salda v menjavi blaga in storitev, medtem ko ima v preostalih transakcijah s tujino slovensko gospodarstvo primanjkljaj. Presežek, ustvarjen v blagovni in storitveni menjavi, je dosegel 945 milijonov evrov ali 8,9 odstotka BDP, medtem ko je bil v prvem četrtletju lani pri 898 milijonih evrov ali 9,1 odstotka BDP.
V primarnih dohodkih je po drugi strani primanjkljaj dosegel 131 milijonov evrov, v tekočih transferjih 94 milijonov in v kapitalskih transferjih 57 milijonov evrov.
Sektor nefinančnih podjetij je po prvi oceni statistikov v prvem četrtletju dosegel primanjkljaj v višini 290 milijonov evrov ali 2,7 odstotka BDP. Glede na prvo četrtletje lani se je povečal za 175 milijonov evrov oz. 1,5 odstotne točke.
Večji primanjkljaj posledica povečanja bruto investicij
Večji primanjkljaj je bil po pojasnilih statističnega urada predvsem posledica povečanja bruto investicij, tako investicij v osnovna sredstva kot tudi v zaloge. Za financiranje dela teh investicij so se podjetja zadolžila, kar je običajno.
Tokratni primanjkljaj je bil tako res najvišji po prvem četrtletju 2009, a še vedno bistveno nižji od primanjkljajev pred gospodarsko krizo, so dodali na uradu in ob tem spomnili, da je bila za podjetja pred krizo značilna visoka investicijska aktivnost, financirana z zadolževanjem, ki je imela nato v kriznih letih za posledico razdolževanje, nizko investicijsko raven in presežek nefinančnih družb.
Povečala se je tudi stopnja investiranja podjetij oz. delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti. Bila je 25,1-odstotna in s tem za 0,7 odstotne točke višja kot v prvem četrtletju 2017.
Finančne družbe ustvarile presežek v višini enega odstotka BDP
Finančne družbe so za razliko od nefinančnih v prvem četrtletju ustvarile presežek v višini 105 milijonov evrov ali enega odstotka BDP. V prvem četrtletju lani je bil presežek pri 54 milijonih evrov ali 0,5 odstotka BDP.
Širša država je v prvem četrtletju ustvarila 60 milijonov evrov ali 0,6 odstotka BDP presežka. To je bilo že četrto četrtletje zapored, ki ga je država končala s presežkom. Zadnje četrtletje s primanjkljajem je bilo prvo četrtletje 2017, ko je negativni javnofinančni saldo dosegel 110 milijonov evrov ali 1,1 odstotka BDP. V primerjavi s prvim četrtletjem 2017 se je torej saldo prihodkov in izdatkov države izboljšal za 170 milijonov evrov. Podrobneje je statistični urad poslovanje države danes predstavil v ločenem sporočilu.
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je medtem v prvem četrtletju dosegel 6,37 milijarde evrov, potem ko je bil v prvem četrtletju lani pri 6,05 milijarde evrov. V primerjavi s prvimi tremi meseci 2017 se je tako povečal za 5,3 odstotka.
Stopnja varčevanja gospodinjstev oz. razmerje med bruto varčevanjem in bruto razpoložljivim dohodkom je v prvem četrtletju po pojasnilih statistikov običajno najvišje. Tokrat je bila stopnja 17,1-odstotna in se v primerjavi s prvim trimesečjem lani zvišala za 0,4 odstotne točke.
