SiolNET. Posel danes Novice
3

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Slovenski BDP na prebivalca se glede na povprečje EU znižuje

3

termometer

Bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v standardih kupne moči za Slovenijo je leta 2010 znašal 85 odstotkov povprečnega v celotni EU.

Po ugotovitvah državnega statističnega urada se je Slovenija povprečju EU najbolj približala leta 2008, ko je BDP na prebivalca znašal 91 odstotkov povprečja EU, v zadnjih treh letih pa se je postopoma zniževal. Za Grčijo in pred Malto V zadnjih treh opazovanih letih se je BDP na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji postopoma zmanjševal, vendar je Slovenija kljub padajočemu trendu ohranila mesto približno v sredini držav, za Italijo (ta je leta 2010 dosegala 101 odstotka povprečja EU), Španijo (100 odstotkov), Ciprom (99 odstotkov) in Grčijo (90 odstotkov) ter pred Malto (ta je leta 2010 dosegala 83 odstotkov povprečja EU), Češko (80 odstotkov), Portugalsko (80 odstotkov) in Slovaško (74 odstotkov), je v četrtek objavil državni statistični urad. BDP na prebivalca v standardih kupne moči je sicer najvišji v Luksemburgu (271 odstotkov nad povprečjem EU), na Norveškem (181 odstotkov) in v Švici (147 odstotkov), medtem ko je najnižji v Albaniji (28 odstotkov), BiH (31 odstotkov) in Srbiji (35 odstotkov). Višji BDP kot na Hrvaškem in Madžarskem Primerjava s sosednjimi državami kaže, da je bil BDP na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji višji kot na Hrvaškem (za 28 odstotkov) in Madžarskem (za 24 odstotkov), obenem pa nižji kot v Italiji (za 19 odstotkov) in Avstriji (za 48 odstotkov). Povprečni potrošnik, ki bi želel kupiti kar največ dobrin in storitev s svojo plačo in bi nakupoval v Sloveniji in sosednjih državah, bi glede na cene proizvodov leta 2010 kupil v Sloveniji krompir, mlečno čokolado in vozovnico za mestni avtobus. Razmeroma ugodno ceno bi plačal tudi za kokošja jajca in beli sladkor. V Italijo po testenine, v Avstrijo po maslo Na Madžarskem bi ceneje kot v Sloveniji in drugih državah kupil riž, pšenično moko, kruh, svinjino, celega piščanca, sveže mleko, kokošja jajca, jabolka in pivo. V Italiji je bil leta 2010 ugodnejši kot drugje nakup testenin in ekstra deviškega oljčnega olja, v Avstriji masla in na Hrvaškem cigaret. V Sloveniji so bili leta 2010 v primerjavi s sosednjimi državami precej dragi pšenična moka, maslo, ekstra deviško oljčno olje, dnevni časopis, skodelica kave v lokalu in striženje ženskih dolgih las. V Avstriji bi dražje kot drugje plačali za skodelico kave v lokalu, vozovnico za mestni avtobus, krompir, kokošja jajca, testenine in cigarete, v Italiji pa sveže mleko, pivo (v supermarketu), kruh, jabolka in mlečno čokolado. Ob tem so statistiki postregli še s kupno močjo in regionalnimi razlikami v cenah v Sloveniji, za primerjavo pa navedli ceno za hamburger big mac. Ta je sicer po celotni Sloveniji enaka, in je leta 2010 znašala 2,50 evra, razlikujejo pa se povprečne mesečne neto plače med slovenskimi mesti. Največ big macov si lahko privošči prebivalec Ljubljane Povprečna mesečna neto plača v Mariboru je leta 2010 znašala 937,78 evra, v Kopru 994,80 evra, v Novem mestu 1025,79 evra in v Ljubljani 1097,62 evra. Glede na podatke o povprečnih neto plačah si je lahko povprečno največ big macov "privoščil" prebivalec Ljubljane, in sicer 439, povprečno pa najmanj prebivalec Maribora (375). Ljubljančan je moral tako po pojasnilih statistikov za nakup enega big maca delati povprečno 23 minut ali povprečno štiri minute manj kot Mariborčan.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin